Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

09.11.2020


Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem

Živahna Jesen v Bazovici

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.

"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."

Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.

Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala tajnica Slovenskega doma Bazovica Sandra Grudenić, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.

V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita učiteljici slovenskega jezika Vida Srdoč in Andrea Šlosar. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom Darja Čubrić, prav tako učiteljice slovenščine. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.

»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«

Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.

»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«

Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.

»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«

Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.

»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«

Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.

'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'

V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.

V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.

Novica je zelo razveselila nekdanjo učiteljico Almo Hlede, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.

»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«

Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.

Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.

Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.

»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«

Novi Matajur izhaja že 70 let

Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.

Odgovorni urednik Miha Obit je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.

Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.

»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«

Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.

Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.

70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.

»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«

Prihodnost pa je na svetovnem spletu, dodaja Miha Obit.

Dobre novice za Novice

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.

»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«

Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.

»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«

Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.

»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«

Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?

Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.

Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?

Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International

»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«

V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.

»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«

Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.

»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«

Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.

»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«

Tudi Madžarska zaostruje ukrepe

Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.

Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.

»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«

Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.

»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«

Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.

»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«

Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:

»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«

Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.


Sotočja

873 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

09.11.2020


Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem

Živahna Jesen v Bazovici

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.

"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."

Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.

Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala tajnica Slovenskega doma Bazovica Sandra Grudenić, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.

V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita učiteljici slovenskega jezika Vida Srdoč in Andrea Šlosar. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom Darja Čubrić, prav tako učiteljice slovenščine. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.

»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«

Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.

»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«

Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.

»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«

Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.

»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«

Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.

'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'

V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.

V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.

Novica je zelo razveselila nekdanjo učiteljico Almo Hlede, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.

»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«

Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.

Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.

Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.

»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«

Novi Matajur izhaja že 70 let

Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.

Odgovorni urednik Miha Obit je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.

Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.

»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«

Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.

Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.

70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.

»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«

Prihodnost pa je na svetovnem spletu, dodaja Miha Obit.

Dobre novice za Novice

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.

»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«

Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.

»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«

Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.

»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«

Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?

Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.

Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?

Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International

»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«

V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.

»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«

Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.

»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«

Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.

»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«

Tudi Madžarska zaostruje ukrepe

Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.

Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.

»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«

Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.

»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«

Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.

»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«

Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:

»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«

Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.


14.05.2018

Sotočja 14.5.2018

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.


07.05.2018

Sotočja 7.5.2018

Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.


30.04.2018

Sotočja 30.4.2018

Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!


23.04.2018

Sotočja 23.4.2018

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.


16.04.2018

Sotočja 16.4.2018

Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.


09.04.2018

Sotočja 9.4.2018

Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.


02.04.2018

Sotočja 2.4.2018

Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!


26.03.2018

Sotočja 26.3.2018

Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!


19.03.2018

Sotočja 19.3.2018

Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!


12.03.2018

Tatjana Rojc povezala slovensko skupnost v Italiji

Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!


05.03.2018

Koroški Slovenci zadovoljni

Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!


26.02.2018

Sotočja 26.2.2018

Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.


19.02.2018

Sotočja 19.2.2018

O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!


12.02.2018

Sotočja 12.2.2018

Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!


05.02.2018

Sotočja 5. 2. 2018

Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.


29.01.2018

Sotočja 29.1.2018

V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.


22.01.2018

Sotočja 22.1.2018

Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja


15.01.2018

Sotočja 15.1.2018

Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.


08.01.2018

Sotočja 8.1. 2018

Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.


01.01.2018

Sotočja 1.1.2018

Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!


Stran 16 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov