Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

09.11.2020


Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem

Živahna Jesen v Bazovici

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.

"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."

Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.

Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala tajnica Slovenskega doma Bazovica Sandra Grudenić, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.

V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita učiteljici slovenskega jezika Vida Srdoč in Andrea Šlosar. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom Darja Čubrić, prav tako učiteljice slovenščine. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.

»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«

Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.

»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«

Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.

»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«

Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.

»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«

Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.

'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'

V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.

V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.

Novica je zelo razveselila nekdanjo učiteljico Almo Hlede, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.

»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«

Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.

Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.

Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.

»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«

Novi Matajur izhaja že 70 let

Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.

Odgovorni urednik Miha Obit je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.

Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.

»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«

Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.

Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.

70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.

»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«

Prihodnost pa je na svetovnem spletu, dodaja Miha Obit.

Dobre novice za Novice

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.

»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«

Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.

»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«

Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.

»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«

Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?

Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.

Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?

Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International

»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«

V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.

»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«

Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.

»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«

Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.

»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«

Tudi Madžarska zaostruje ukrepe

Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.

Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.

»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«

Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.

»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«

Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.

»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«

Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:

»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«

Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.


Sotočja

867 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti

09.11.2020


Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem

Živahna Jesen v Bazovici

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.

"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."

Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.

Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala tajnica Slovenskega doma Bazovica Sandra Grudenić, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.

V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita učiteljici slovenskega jezika Vida Srdoč in Andrea Šlosar. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom Darja Čubrić, prav tako učiteljice slovenščine. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.

»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«

Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.

»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«

Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.

»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«

Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.

»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«

Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.

'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'

V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.

V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.

Novica je zelo razveselila nekdanjo učiteljico Almo Hlede, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.

»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«

Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.

Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.

Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.

»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«

Novi Matajur izhaja že 70 let

Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.

Odgovorni urednik Miha Obit je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.

Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.

»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«

Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.

Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.

70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.

»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«

Prihodnost pa je na svetovnem spletu, dodaja Miha Obit.

Dobre novice za Novice

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.

»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«

Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.

»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«

Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.

»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«

Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?

Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.

Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?

Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International

»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«

V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.

»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«

Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.

»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«

Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.

»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«

Tudi Madžarska zaostruje ukrepe

Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.

Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.

»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«

Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.

»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«

Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.

»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«

Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:

»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«

Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.


30.01.2017

Sotočja 30.1. 2017

Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!


25.01.2017

Sotočja 23.1.2017

Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.


23.01.2017

Sotočja 23.1. 2017

Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.


16.01.2017

Sotočja 16.1.2017

Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


09.01.2017

Sotočja 9.1.2017

Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!


02.01.2017

Sotočja 1.2.2017

Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!


26.12.2016

Sotočja 26.12.2016

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


19.12.2016

Sotočja 19.12.2016

V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.


12.12.2016

Sotočja 12.12.2016

Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.


05.12.2016

Sotočja, 05.12.2016

Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.


28.11.2016

Sotočja 28.11.2016

Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.


21.11.2016

Sotočja 21.11.2016

Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!


14.11.2016

Sotočja 14.11.2016

Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.


07.11.2016

Sotočja 7.11.2016

Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


31.10.2016

Sotočja 31.10.2016

Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


24.10.2016

Sotočja, 24.10.2016

Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.


17.10.2016

Sotočja 17.10.2016

V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!


10.10.2016

Sotočja 10.10.2016

O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!


10.10.2016

Sotočja 3. 10. 2016

Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!


26.09.2016

Sotočja 26.09.2016

Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.


Stran 19 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov