Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem

Živahna Jesen v Bazovici

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.

"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."

Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.

Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala tajnica Slovenskega doma Bazovica Sandra Grudenić, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.

V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita učiteljici slovenskega jezika Vida Srdoč in Andrea Šlosar. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom Darja Čubrić, prav tako učiteljice slovenščine. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.

»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«

Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.

»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«

Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.

»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«

Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.

»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«

Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.

'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'

V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.

V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.

Novica je zelo razveselila nekdanjo učiteljico Almo Hlede, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.

»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«

Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.

Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.

Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.

»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«

Novi Matajur izhaja že 70 let

Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.

Odgovorni urednik Miha Obit je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.

Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.

»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«

Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.

Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.

70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.

»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«

Prihodnost pa je na svetovnem spletu, dodaja Miha Obit.

Dobre novice za Novice

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.

»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«

Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.

»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«

Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.

»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«

Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?

Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.

Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?

Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International

»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«

V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.

»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«

Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.

»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«

Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.

»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«

Tudi Madžarska zaostruje ukrepe

Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.

Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.

»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«

Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.

»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«

Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.

»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«

Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:

»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«

Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.