Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?
V oddaji gremo na sneg, kjer bomo potrebovali ozke smuči in tekaške palice. Trening teka na smučeh postaja izziv tudi zaradi spremenjenih podnebnih sprememb, večina otrok iz osrednjega dela Slovenije pa se na trening vozi na Gorenjsko. Na Pokljuki smo se namreč pridružili mladim smučarskim tekačem na njihovem treningu.
Anna Maka je 31-letna poljska biatlonka, ki prihaja iz Zakopan. Zgodba njene družine se je s smučarskimi skoki začela prepletati dve desetletji nazaj – njena mama je oddajala sobe slovenskim smučarskim skakalcem in jim kuhala pravo domačo hrano. O spominih na slovenske smučarske skakalce, stkanih prijateljstvih in priljubljenosti zimskih športov na Poljskem ter obisku Planice.
Obiščemo klub, kjer so svoj potencial izkoristili člani družine Prevc, pa tudi drugi odlični skakalci. Ampak, saj ne gre le za dosežke. Mladi se s skoki ukvarjajo predvsem zaradi druženja in zabave. Kako izgleda trening smučarskih skokov?
V februarju ob torkih vabimo na šport oziroma vas opominjamo na pomembnost gibanja. V seriji štirih oddaj naši športni novinarji obiščejo treninge mladih športnikov, ki se ukvarjajo z zimskimi aktivnostmi. Nekajkrat tako stopijo na smuči, za uvod pa kar na drsalke.
Sani Bečirović je junija lani postal tehnični direktor trofejnega košarkarskega kluba Panathinaikos iz Aten. Grški velikan je postaja našega nekdaj odličnega košarkarja že tretjič: za Panathinaikos je igral med leti 2006 in 2008 in takrat pod vodstvom Željka Obradovića postal evropski klubski prvak. Leta 2015 se je za kratko vrnil v vlogi pomočnika trenerja, zdaj je zasedel visoko in odgovorno funkcijo v klubski hierarhiji. “Pritisk je vedno ogromen, vzdušje je neverjetno, a pričakujejo se le zmage. Kvalifikacijska tekma s Slovenijo v Pireju tukaj še ni tema. Seveda pa upam, da se bosta na parketu pomerila Luka in Giannis in da se bomo uvrstitve na olimpijske igre na koncu veselili mi.” S Sanijem Bečirovićem se je v Atenah srečal Luka Hvalc.
Alpska smučarka Meta Hrovat se je pred začetkom prejšnje zime pri 24-ih letih odločila, da je s tekmovalnim smučanjem preveč zasičena, da bi lahko nadaljevala kariero vrhunske športnice. Po sezoni premora pa jo je ta šport "poklical" nazaj in lani spomladi se je še bolj intenzivno kot prej vrnila v proces treningov. Na poletnih testiranjih fizične pripravljenosti je bila še boljša kot prej, toda z intenzivnimi treningi so vedno bolj intenzivne postajale tudi bolečine, ki so jo spremljale zaradi minulih poškodb. Vrnitev na tekme se je odmikala in odmikala. Zdaj 25-letna Kranjskogorčanka je na koncu ugotovila, da bodo tekmovalne smuči na žalost kar za vedno morale ostati v kotu. Njen izkupiček je torej dokončno – štirikrat stopničke v svetovnem pokalu in sedmo mesto na olimpijskih igrah.
Jakov Fak je zaradi bolečin v hrbtu izpustil celoten spored tekem ta konec tedna v Anterselvi. 36-letnik v zadnjem desetletju sodi med najboljše, zato ga v vlogi gledalca nismo vajeni. V pogovoru več o omenjenem, ter tudi o pričakovanjih na prihajajočem svetovnem prvenstvu na Češkem.
Izjemni uspehi slovenskih športnikov so se vrstili tudi v letu 2023. Najboljši so tako stanovitni, da so njihovi vrhunski dosežki postali skoraj samoumevni - še zdaleč niso. Tudi zato v oddaji delamo korak nazaj, da radijsko prečešemo najbolj izstopajoče dosežke in se spominjamo, da uspehi, četudi serijski, ne pridejo sami od sebe. Zanje je treba trdo delati, imeti izvenserijski talent in na koncu, v ključnem trenutku, takrat, ko je to najbolj pomembno, prikazati največ. Celotno športno uredništvo Vala 202 pod drobnogled jemlje najzanimivejše zgodbe, ki je jih spisalo leto 2023, in preko kviza prepleta zbir ključnih športnih trenutkov tega leta.
Slovenski finalist Žan Kranjec se je na poledeneli progi na postavitvi trenerja Matjaža Požarja zelo dobro znašel in zasedel tretje mesto. Drugi je bil po izjemnem finalu Hrvat Filip Zubčić. Švicar Marco Odermatt je zmagal na prvem od dveh veleslalomov za svetovni pokal alpskih smučarjev v Alta Badii.
Po izjemnem uspehu, ko se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na svoje drugo evropsko prvenstvo, se pogovarjamo z direktorjem moških reprezentanc Nogometne zveze Slovenije.
Gost podkasta je Matej Mohorič. Zmagovalec etap na vseh treh največjih večtedenskih dirkah je letos postal tudi svetovni prvak v kolesarstvu na makadamu. Gorenjec debatira z Luko Petričem in Igorjem Tomincem. Obrazloži svoj nepozaben govor po zmagi v 19. etapi letošnjega Toura, pove, zakaj so ga tedaj preplavili občutki krivde in sočutja in ne le sreče in veselja.
Po 14. dneh, 14. urah, 45. minutah in 8. sekundah jadranja na jadrnici Ashika 2, je v cilj druge etape oziroma v cilj tokratne regate Minitransat, ki jo prirejajo že od leta 1977, v nedeljo prijadral slovenski ekstremni jadralec Uroš Kraševac. Dosegel je sedmo mesto, v seštevku obeh etap pa se je uvrstil na peto mesto v razredu prototipov, kar je najboljši slovenski oceansko regatni dosežek.
V Montpellierju je ta konec tedna potekalo evropsko prvenstvo v judu. Za najboljšo uvrstitev je poskrbela Andreja Leški, ki je srebru z letošnjega svetovnega prvenstva v Dohi, dodala še zlato s prvenstva stare celine. Koprčanka v kategoriji do 63 kilogramov nadaljuje z odličnimi rezultati slovenskih judoistk. V tej kategoriji je odlično nastopala tudi olimpijska prvakinja iz Londona Urška Žolnir, ki je po koncu tekmovalne kariere na prvenstvu v drugi vlogi.
Konec tedna je bila Ljubljana povsem športno obarvana, ulice so zavzeli tekači, ki so sodelovali na 27. Ljubljanskem maratonu. Tekli so tako rekreativni kot profesionalni tekači. Med vse se je pomešala naša radijska ekipa. O vtisih, razpoloženju, posebnih zgodbah in tem, kako tekaško vnemo obdržati pozimi, v zadnji jesenski oddaji o rekreaciji.
Slovenske Konjice septembra tečejo. Maraton z dušo je ena mnogih prireditev, ki zaznamujejo tekaško jesen. Dežju, vzponom in desetim kilometrom je tokrat kljuboval tudi valovski mikrofon.
27. Ljubljanski maraton je tik pred vrati in po podatkih organizatorjev bo v dveh dneh na ljubljanskih ulicah teklo več kot 22000 tekačic in tekačev. V oddaji boste dobili še nekaj zadnjih praktičnih nasvetov, izvedeli kakšne so letošnje novosti, za spodbudo pa smo ujeli tudi nekaj otrok, ki so prejšnji teden opravili z občinskim krosom v Ljubljani. Če ste v dvomih kako hitro začeti nedeljsko preizkušnjo, pa vam bo prav prišel nasvet najboljšega slovenskega maratonca Primoža Kobeta.
Za slovenskimi odbojkarji je ena najdaljših sezon, s tremi pomembnimi tekmovanji. Na evropskem prvenstvu so osvojili tretje mesto, ligo narodov in olimpijske kvalifikacije pa končali po porazih z Japonci. Zaradi visoke uvrstitve na svetovni lestvici, trenutno so sedmi, ohranjajo dobre možnosti za uvrstitev na olimpijski turnir. Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak sta odbojkarje spremljala med petmesečno reprezentančno akcijo, Rok Možič pa je tisti, ki je ubesedil “dolgo reprezentačno poletje.” To je njegov zvočni dnevnik.
Ljubljana bo prav kmalu vnovič postala tekaška prestolnica. Na start Ljubljanskega maratona je prav in primerno, da pridemo dobro pripravljeni in pri tem v veliki meri lahko pomagajo tudi redni zdravniški pregledi. Kako izgledata obremenitveni test in otroški olimpijski festival? Luc Zalokar pa nas še spomni na kakšno dobro tekaško knjigo.
Z enodnevno klasiko po Lombardiji se končuje kolesarska sezona na najvišji svetovni ravni. Eno od odkritij sezone, ki se končuje, je tudi 29-letni Američan Sepp Kuss, ki je od letos novo ime na seznamu zmagovalcev tritedenskih dirk.
Neveljaven email naslov