Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
V četrti epizodi podkasta Smučina je nekdanji biatlonec, zdaj strokovni sodelavec Televizije Slovenija Klemen Bauer povedal, da so po zdravstvenih težavah izkušenih članov slovenske reprezentance na tem prvenstvu v njihove čevlje korektno stopili mlajši predstavniki. Nekateri med temi so dosegli uvrstitve kariere. Bauerja, ki je nastopil na številnih svetovnih prvenstvih in trikrat na olimpijskih igrah, veseli, da je Alex Cisar, ki je blestel v mladinskih vrstah, prebrodil težave in da pod vodstvom novega selektorja Ricca Grossa dobro napreduje, kot tudi vsi preostali v reprezentanci. Do izteka prvenstva v Oberhofu bosta še obe štafetni tekmi, na zadnji dan pa tekmi s skupinskim startom, ki ima prav poseben čar za tekmovalce. Tudi na tej bo po njegovem mnenju sila težko ugnati Norvežana Johannesa Thingnesa Bøja, ki je na tem prvenstvu razred zase. Družbo Bauerju v podkastu Smučina delata reporter Vala 202 Aljaž Golčer in voditelj Marko Polak.
Nekdanji dolgoletni reprezentančni trener alpskih smučarjev Janez Šmitek je v tretji epizodi podkasta Smučina povedal, da je Ilka Štuhec na svetovnem prvenstvu dobro smučala v smuku, a ni imela sreče z razmerami. Moški smuk je bil paša za oči, dobil pa ga je, po njegovem mnenju, ta hip najboljši smučar na svetu, Švicar Marco Odermatt. Šmitek je na podkorenski strmini zadnje dni opazoval treninge naše reprezentance v tehničnih disciplinah in bil navdušen nad predstavami Žana Kranjca in Ane Bucik. Oba bosta ta konec tedna glavna slovenska aduta na prvenstvu v Franciji. Šmitku v podkastu Smučina družbo delata osrednji smučarski reporter Vala 202 Igor Tominec in voditelj Marko Polak.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji dogajanje od blizu spremlja tudi Andrea Massi, trener in partner najuspešnejše slovenske smučarke Tine Maze. Po koncu trenerske kariere se je zdaj vrgel v akademske vode in se lotil posebne raziskave o preventivi poškodb v alpskem smučanju.
Na Valu 202 februarja podrobno spremljamo svetovna prvenstva v zimskih športih. Po svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Courchevelu in Méribelu se bo na jutrišnji kulturni praznik v Oberhofu začelo še prvenstvo v biatlonu.
V teh dneh v francoskih Alpah poteka 47. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, gostita ga dve od skupno treh dolin, ki sestavljajo največje smučišče na svetu. Meribel, Courchevel in Val Thorans so priljubljena točka turistov z vsega sveta. Čeprav precej drago, je smučanje v Savojskih Alpah nepozabna izkušnja.
Na Valu 202 bomo v naslednjih tednih podrobno spremljali svetovna prvenstva v zimskih športih. Konec meseca se začne vrhunec na slovenskem snegu, Planica bo prvič gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, jutri pa se bo v Courchevelu in Meribelu začelo 47. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Vaš zvesti radijski spremljevalec med svetovnimi prvenstvi v zimskih športih bo tudi nov podkast Smučina.
Rokometaši Danske so še tretjič zapored postali svetovni prvaki. V finalu so se Francozom oddolžili za poraz na odločilni tekmi za olimpijski naslov in v Stockholmu zmagali s 34 : 29. Voditelju Klemnu Verliču in reporterju Radia Slovenija Urošu Volku v Cepelinu razloge za novo slavje Dancev pomaga razdelati nekdanji slovenski selektor Boris Denič. Svetovalec slovenske reprezentance spregovori o ozkem seznamu favoritov na velikih tekmovanjih in najboljših posameznikih svetovnega prvenstva. Prav tako pa o sodelovanju s selektorjem Urošem Zormanom, vidnem napredku v slovenski izbrani vrsti in izzivih, ki jo čakajo v prihodnosti.
Slovenska teniška reprezentanca bo v petek in soboto v Turčiji igrala za preboj v prvo evro-afriško skupino Davisovega pokala.
Slovenija ni presegla uvrstitve s prejšnjega svetovnega prvenstva, je pa pustila precej boljši vtis kot pred dvema letoma. V Cepelinu lahko slišite, zakaj. Boljšega vzdušja ni zaznati le v športni javnosti, ampak tudi v reprezentanci. Strokovni štab je pozornost namenjal malenkostim, hierarhija se ni porušila, dodeljene vloge so igralci upoštevali, igra je imela rep in glavo. Tako meni tudi gost Sašo Prapotnik, selektor slovenske mladinske reprezentance, ki razmišlja tudi o prihodnosti slovenskega rokometa. Ob nastopih najboljšega slovenskega strelca na prvenstvu in drugega najboljšega strelca lige prvakov v tej sezoni Aleksa Vlaha lahko motivacijo črpajo mladi rokometaši, ki se prebijajo v člansko reprezentanco. Prapotnik pravi, da ni treba vreči puške v koruzo, če do prebliska ne pride v najstniških letih, Vlah je namreč zablestel pri svojih petindvajsetih. Prapotnik se v rokometnem podkastu Vala 202 pridruži radijski trojici, reporterjema na Poljskem Urošu Volku in Marku Pangercu ter voditelju Klemnu Verliču.
Konec je sanj o četrtfinalu, a slovenska rokometna reprezentanca bo na Poljskem odigrala še eno odločilno tekmo. Nedeljski dvoboj s Črno goro ni pomemben le v boju za olimpijske kvalifikacije, gost podkasta Cepelin, nekdanji reprezentant in nekoč tudi član strokovnega štaba izbrane vrste Gregor Cvijić trdi, da je za ekipo in dober moštveni duh ključno, da z zmago konča prvenstvo. Ljubljančan pravi, da je Slovenija pustila dober vtis na Poljskem, to pa mora proti Črni gori potrditi. Slišite lahko tudi debato o tem, kaj je bilo odločilno v dvoboju s Španijo, ali se splača igrati brez vratarja ob igralcu manj in tudi kakšna je prihodnost slovenskega rokometa? Je lahko rokometna javnost optimistična ali zaskrbljena? Pred 15, 20 leti so v rokometu, tako kot v košarki in odbojki, iskali zelo visoke, robustne igralce, toda trendi so se spremenili. Igra je vse hitrejša, eksplozivnost in hitrost pa sta zato zdaj pogosto pomembnejši kot centimetri. Gregor Cvijić se je v Cepelinu pridružil reporterju Vala 202 na Poljskem Urošu Volku in voditelju podkasta Klemnu Verliču.
Gost aktualne epizode podkasta Cepelin je Tone Tiselj. Nekdanji slovenski selektor brez dlake na jeziku spregovori o svojem nestrinjanju z igranjem brez vratarja in pomanjkljivostih, ki jih vidi v rokometnih pravilih. Rokomet označuje celo za edini šport, pri katerem v zadnji minuti veljajo drugačna pravila kot v prvih 59. Tiselj razmišlja tudi o tem, kako premagati Špance, ki po njegovem mnenju niso tako kakovostni kot nekoč. Ključen adut v odločilni tekmi za preboj v četrtfinale bi bil lahko selektor Uroš Zorman, ki je vrsto let igral v Španiji. Voditelj Klemen Verlič gosti tudi reporterja Vala 202 v Krakovu Uroša Volka.
Slovenija je naredila preveč napak, da bi presenetila olimpijske prvake. Bila je blizu, a vseskozi korak za Francijo, ki ji je zadala prvi poraz svetovnega prvenstva. Gost je nekdanji slovenski reprezentant, zdaj pa selektor Avstrije Aleš Pajovič, ki je že kot igralec vedel, da bo Uroš Zorman nekoč sedel na klopi slovenske izbrane vrste. Tema pogovora je tudi najboljši slovenski strelec Aleks Vlah, ki se je na svojem prvem velikem tekmovanju izoblikoval v enega ključnih členov slovenskega napada. Sogovornik voditelja Klemna Verliča je tudi reporter Vala 202 na Poljskem Uroš Volk.
Visoka slovenska zmaga proti Poljski na svetovnem prvenstvu v rokometu je navdušila tudi sodelujoče v drugi epizodi podkasta Cepelin. Slovenija je Poljsko presenetila z neobičajnimi taktičnimi zamislimi. Tudi z igro petih proti petim ob igralcu več. Z dolgo klopjo so Slovenci opozorilo poslali tudi Francozom. Gost je dolgoletni član Velenja in nekdanji člana moštva Wisla Plock Luka Dobelšek. Izpostavlja izjemen slovenski moštveni duh in pomembno vlogo Boruta Mačkovška v obrambi. Sogovornik voditelja Klemna Verliča je tudi reporter Vala 202 na Poljskem Uroš Volk.
V prvi epizodi rokometnega podkasta Cepelin, ki ga ustvarjamo v času svetovnega prvenstva, lahko slišite, kako je Slovenija zanesljivo zmagala proti Savdski Arabiji. S tem si je odprla vrata v drugi del tekmovanja. Podrobneje tudi o poškodbah, ki pestijo izbrano vrsto, pa tudi o rokometu na Bližjem vzhodu. Razmere tam dobro pozna nekdanji selektor Irana, Bahrajna in Katarja Borut Maček, gost uvodne epizode. Zdajšnji vodja strokovnega štaba Ribnice pravi, da na Bližnjem vzhodu hitro menjajo selektorje, pogosto pa je bil precej več kot samo trener, saj je moral velikokrat sam organizirati tudi prevoze svojih ekip. Sogovornik voditelja Klemna Verliča je tudi reporter Vala 202 na Poljskem Uroš Volk.
Ameriška smučarka Mikaela Shiffrin je v Kranjski Gori zmagala na veleslalomu 59. Zlate lisice in z 82. zmago v svetovnem pokalu izenačila rekord še ene izjemne Američanke Lindsey Vonn. Do ženskega rekorda jo tako loči le še zmaga, do absolutne krone v lasti Ingemarja Stenmarka pa še štiri. Z dobro razpoloženo Američanko se je v Podkorenu pogovarjal Marko Polak. 27 - letnica pravi, da o takšnih rekordih ni niti sanjala, osredotoča pa se le na naslednjo tekmo in svoje smučanje, kar vodi do tako vrhunskih rezultatov.
Iztekajoče se leto je še eno tistih, ki se nam bo vtisnilo v športni spomin. Na začetku smo uživali v olimpijskih igrah v Pekingu, na koncu v svetovnem nogometnem prvenstvu, vmes pa vnovič kopica izjemnih slovenskih dosežkov.
David Kubacki se je na drugi tekmi smučarjev skakalcev v Engelbergu oddolžil Anžetu Lanišku za sobotni poraz. S četrto zmago v sezoni se je še utrdil v skupnem vodstvu. Lanišek se je s šestega mesta po prvi seriji zavihtel na tretje. Kubacki si je pot do zmage tlakoval s prvim skokom dolgim 141,5 m, po katerem je imel 6,7 naskoka pred Manuelom Fettnerjem in 7,3 pred Piotrom Zylo. Sobotni zmagovalec Lanišek je bil šesti (135 m). Za vodilnim je zaostajal 11,9 točke. V finalu je Lanišek izzval tekmece z daljavo dneva – 142 m. Za njim so po vrsti zaostali Halvor Egner Granerud, Stefan Kraft in Zyla. Fettner je skočil 138 metrov in Laniška prehitel za 3,5 točke. Pri 37 letih je tako prišel do uspeha kariere. Kubacki je pristal pri 135,5 metra, kar je zadostovalo za novo zmago. Prednost pred Avstrijcem je bila 3,2 točke.
Najboljši slovenski deskar na snegu Tim Mastnak je na uvodni posamični tekmi sezone svetovnega pokala zasedel drugo mesto na preizkušnji paralelnega slaloma v nemškem Winterbergu. Olimpijski podprvak v paralelnem veleslalomu je prvič v karieri na zmagovalni oder stopil še v slalomski preizkušnji in dokazal, da se je posvečanje tej disciplini obrestovalo. V izločilnih bojih je nastopila tudi bronasta iz Pekinga Gloria Kotnik, a je po napaki odstopila in izpadla v četrtfinalu ter osvojila 8. mesto.
Ljubljano je ta teden obiskal predsednik ene najpomembnejših športnih zvez – Mohammed Ben Sulayem, ki je od lani predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze FIA. Čeprav Slovenija v avtomobilističnem svetu ne kotira tako visoko kot v nekaterih drugih športih, je Ljubljana že drugič v mesecu dni gostila pomemben sestanek FIE in očitno postala zanimiva destinacija za funkcionarje ene najbogatejših zvez. Mohammed Bin Sulayem prihaja iz Združenih arabskih Emiratov, je nekdanji dirkač v reliju, ki je pozneje prevzel različne funkcije v FII, znan pa je tudi kot idejni oče dirke formule 1 v Abu Dabiju. O tem, kako se spominja svojega nastopa na reliju Saturnus, zakaj je FIA letos na zemljevidu našla Ljubljano in ali je slovenski kolesar v dresu Emiratov Tadej Pogačar kaj zamajal hierarhijo športov v tej zalivski državi.
Eden največjih misterijev slovenskega športa ostaja zgodnji konec kariere legendarne slovenske smučarke Mateje Svet. Zakaj se je še rosno mlada odločila postaviti smuči v kot? Samo do svojega 21. leta je smučala in v kratki karieri kljub temu osvojila šest medalj na velikih tekmovanjih, sedem zmag v svetovnem pokalu in mali kristalni globus v veleslalomu. Zadnjih 32 let se smučarski navdušenci sprašujejo, kaj bi bilo, če bi bilo. Koliko teh lovorik bi se nabralo, če bi njena kariera potekala normalno tja do recimo 30. leta, ko se upokoji večina smučark? Na to vprašanje seveda nikoli ne bomo dobili odgovora, se je pa lovorik kot omenjeno tudi do 21. leta nabralo cel kup in ta teden jih je legendarna slovenska smučarka iz domače vitrine preselila v Tržiški muzej, ki ima poleg ostalih oddelkov tudi precej smučarskega pridiha. Pred štirimi leti je muzeju svoje lovorike in dele opreme podaril že Bojan Križaj, zdaj ko se je z enako potezo pridružila še Mateja Svet, je pomen razstave ogromno dodatno pridobil.
Neveljaven email naslov