Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
V zadnji izdaji podkasta Smučina v letošnji sezoni se je članoma športnega uredništva Radia Slovenija Klemnu Verliču in Anji Hlača Ferjančič ter strokovnemu sodelavcu Juretu Šinkovcu pridružil Peter Prevc. Eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov je po izjemno uspešni sezoni pohvalil konstante predstave Anžeta Laniška, ki se je iz glasnega mladeniča prelevil v vselej zbranega zmagovalca. Spregovoril je tudi o svoji vlogi mentorja v reprezentanci, ki je v zadnjem obdobju doživela menjavo generacije. Prevc pravi, da so smučarski skoki bolj mentalen kot fizičen šport, ki ni lep, ko tekmovalec ne dosega želenih rezultatov. V Smučini pa prav tako izveste, kako si Peter Prevc krajša čas v zadnjih bolj prostih tednih po padcu, ki je predčasno končal njegovo letošnjo sezono in bi lahko vplival na prihodnje.
Primož Roglič je prvi slovenski kolesar z zmago na Dirki po Kataloniji. Ves teden je nosil majico vodilnega, na zadnji etapi s šestimi vzponi na Montjuic je suvereno nadziral Remca Evenepoela, ki se je moral zadovoljiti s tolažilno nagrado - etapno zmago.
Pretekli konec tedna se je končala sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. V Andori so podelili še zadnja odličja in globuse zmagovalcem v posameznih disciplinah. Velika kristalna globusa sta bila oddana že pred sklepnim delom, zmagovalca sta prepričljivo postala Američanka Mikaela Shiffrin in Švicar Marco Odermatt. Oba sta s svojimi dosežki močno zaznamovala sezono in ob tem presegla tudi številne rekorde, slovenske navijače pa sta najbolj navdušila dva tekmovalca. Ilka Štuhec je sezono kronala z novo zmago v smuku in drugim mestom v smukaški razvrstitvi, Žan Kranjec pa je prvič v karieri veleslalomsko sezono končal na tretjem mestu v seštevku discipline. O celotni sezoni, predvsem pa o izjemni vrnitvi med najboljše, je v tokratni epizodi podkasta Smučina govorila ta hip najboljša slovenska smučarka Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna prvakinja je bila med favoritinjami za nov naslov tudi letos, a ji razmere na progi v Méribelu niso dovoljevale ponovitve uspeha. V letošnji sezoni je dvakrat stala na najvišji stopnički in bila še dvakrat druga, v prihodnji želi rezultate, skupaj s svojo maloštevilno ekipo, še nadgraditi. V pogovoru Ilka ponudi tudi nekaj zgodb iz zakulisja svetovnega pokala, razloži, zakaj je organizacija smukaškega treninga najzahtevnejša in s kom najraje trenira. V oddaji sodeluje še reporter Vala 202 za alpsko smučanje Igor Tominec, pogovor je vodila Nina Smole.
Vedno več je govora o športih na kolesih, rečemo lahko, da je nova kolesarska sezona v polnem razmahu. Spremljali smo že enega izmed vrhuncev začetka sezone, prvi spomenik od Milana do San Rema je dobil Nizozemec Mathieu van der Poel. Kot se za kolesarsko močno nacijo spodobi, pa so imeli znova tudi slovenski kolesarji eno izmed glavnih vlog na skoraj 300 kilometrov dolgi trasi. Vračamo se v Italijo, med kolesarsko elito.
Z nedeljskim veleslalomom se je v Kranjski Gori sklenil 62. pokal Vitranc. Na tem je bil razred zase najboljši smučar letošnje sezone.
Tadej Pogačar ima za pasom novo lovoriko, ki doslej še ni krasila sobe, kjer zbira zmagovalne pokale. Dirka med Parizom in Nico ima več kot osem desetletij tradicije.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju bo šlo v zgodovino. Ne le kot prvo v Sloveniji, ampak tudi kot najuspešnejše doslej za slovenske tekmovalce.
Dva Roberta v Smučini. Eden spada med najbolj priljubljene slovenske skakalce vseh časov, drugi pa je tvorec izjemnih uspehov v zadnjih dveh letih.
Zlata medalja na domačem svetovnem prvenstvu. Ni veliko lepših trenutkov, ki jih lahko slovenski športnik doživi.
Smučarski tek je rdeča nit Smučine. O oblikovanju prog na svetovnih prvenstvih, vodenju tekmovanj, stanju smučarskega teka v Sloveniji in tudi o tem, da tek ne sme stremeti k biatlonu, ampak ostati tek, o tem debatira eden najpomembnejših v tem športu.
Dve Slovenki sta bili v najboljši deseterici na veliki skakalnici na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici.
Je ena najboljših tekmovalk v zgodovini smučarskih skokov. Olimpijska prvakinja in dvakratna svetovna prvakinja je bila v Planici bronasta na ekipni tekmi in tako osvojila svojo deseto medaljo na velikih tekmovanjih, v zadnjih letih pa na tekmovališčih ni potekalo vse tako, kot si je želela.
Planica 2023 je ponudila veliko plusov, zdi pa se, da se vsi vseskozi pogovarjajo predvsem o precej opaznem minusu. Na tekmah v poletih je tu vselej veliko gledalcev, med največjim tekmovanjem doslej pa tribune po večini samevajo. Zakaj je tako, kaj to pomeni za zapuščino tega prvenstva in kakšna bo prihodnost Planice in nordijskega centra?
Prva domača medalja na svetovnem prvenstvu v Planici! Slovenija je na mešani ekipni skakalni tekmi drugo leto zapored osvojila medaljo na velikem tekmovanju, polovica ekipe pa je drugačna kot na olimpijskih igrah v Pekingu, kar kaže na širino smučarskih skokov v Sloveniji.
Slovenska reprezentanca je imela visoka pričakovanja pred moško tekmo na srednji skakalnici, a tako kot na ženski se domači tudi na moški preizkušnji kljub odličnim rezultatom v skokih za trening in v kvalifikacijah niso približali najvišjim mestom.
V planiškem podkastu je pod drobnogledom šport, ki je znotraj nordijske družine najbolj zapostavljen. To je nordijska kombinacija, ki v Sloveniji caplja za smučarskimi skoki in teki. Slišite lahko, da slovenski kombinatorci nimajo konkurenčne opreme, veliko težav pa imajo pri prehodu iz mladinske v člansko konkurenco. Slovenija je imela dva mladinska svetovna prvaka, ki pa sta bila pozneje daleč od svetovnega vrha.
Uvodna skakalna tekma na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju se ni razpletla po slovenskih željah. Domače tekmovalke se niso približale najboljšim.
Prvi tekmovalni dan Planice 2023 je pod streho. Vse Slovenke so se prebile na skakalno tekmo, gost podkasta Smučina pa je eden od najodgovornejših na tekmah v ženskih skokih.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je doma, v Planici. V prihodnjih dveh tednih bo doma tudi na Valu 202. Ob koncu vsakega tekmovalnega dne bo z vami podkast Smučina. Po 19.30 boste lahko slišali, kateri so bili ključni trenutki dneva, katere zgodbe so najbolj navdušile, obenem pa spoznali prvenstvo, športnike in ključne akterje tega tekmovanja.
V Franciji in Nemčiji sta končani svetovni prvenstvi v alpskem smučanju in biatlonu. V peti epizodi podkasta Smučina je nekdanja alpska smučarka Špela Pretnar povedala, da se ne čudi, da se čedalje več tekmovalk in tekmovalcev specializira za eno ali največ dve disciplini, saj so ob zgoščenem urniku tekem svetovnega pokala tudi proge vse bolj zahtevne. Pretnarjeva v svoji karieri na svetovnih prvenstvih ni osvojila medalje, je bila pa zelo blizu leta 1999 v Vailu, kjer je bila po prvi slalomski vožnji vodilna. V finalni je odstopila, kar jo je takrat zelo bolelo, danes pa ne obžaluje, da se je takrat v veliki želji po medalji odločila za izrazito napadalen pristop. Menila je namreč, da je bolje tvegati, kot pa da z zmerno vožnjo osvoji sedmo mesto. Zmagovalka šestih tekem svetovnega pokala je govorila o svojih začetkih, ko se je v Sloveniji precej več mladih ukvarjalo z alpskim smučanjem, danes pa je v vlogi svetovalke Andreji Slokar, ki zaradi poškodbe izpušča letošnjo sezono. V podkastu je Pretnarjevi družbo delal osrednji reporter Vala 202 za alpsko smučanje Igor Tominec, voditelju Marku Polaku pa se je pridružil tudi poročevalec Aljaž Golčer, ki je strnil misli ob koncu svetovnega biatlonskega prvenstva v Oberhofu.
Neveljaven email naslov