Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Anže Lanišek se je še šestič v karieri uvrstil na zmagovalni oder. V letošnji sezoni je bil drugič drugi v Zakopanah.
Nedelja je ponudila z moškim smukom, kjer je zmagal Avstrijec Vincent Kriechmayr. Boštjan Kline je bil 15., Miha Hrobat je končal na 23. mestu.
Podeljene so Bloudkove nagrade in plakete za dosežke na področju športa. Zaradi pandemije je bila tokratna slovesnost precej drugačna, nagrajenci so bili predstavljeni v video obliki. Od skupno štirih nagrad sta bili dve podeljeni za življenjsko delo, dve pa za vrhunski dosežek
Alen Omič se po poškodbi vrača na parket. Na igrišču počasi začenja s treningi, pri tem pa mu pomaga pomočnik trenerja. V Franciji je z njim govoril Franci Pavšer, kjer mu je Alen zaupal kakšni so načrti kluba v prihajajočih dneh.
Pred vrhuncem sezone v alpskem smučanju smo v studiu združili komentatorske moči s televizijske in radijske strani. Tomaž Hudomalj in Igor Tominec ocenjujeta slovenske možnosti za medaljo v Cortini d'Ampezzo in napovedujeta, kdo bi lahko bil junak ali junakinja prihajočega prvenstva. Ali lahko Slovenija še sedmič zapored osvoji odličje in katere discipline bodo najzanimivejše s slovenskega zornega kota? Za popestritev pa so zraven še arhivski posnetki z zadnjega prvenstva v Aareju in izjave glavnih slovenskih adutov v Cortini. Pogovor je vodil Marko Polak.
Ob zaključku svetovnega rokometnega prvenstva v Egiptu se je izkazalo, da je bila najbolj uspešna takoimenovana skandinavska šola rokometa. Danci so v finalu premagali Švede in drugič zapored osvojili naslov prvakov. Presenečenje turnirja Švedi bodo že marca znova tekmec Slovenije v olimpijskih kvalifikacijah. Naša reprezentanca je bližje španskemu slogu igre, čeprav je selektor Ljubomir Vranješ Šved. Tekmovanja si sledijo hitro, časa za spremembe ni veliko, nekaterim reprezentancam je to na silo uspelo, a so pri tem morale trpeti in potrpeti na rezultatsko manj uspešnih turnirjih. Uroš Volk in Jure Natek sta ob koncu turnirja, ki zaradi okoliščin koronske sezone marsikomu ni dišal, vseeno ugotovila, da je bil za priljubljenost rokometa dobro, da je bil izpeljan ter pozvala vse mlade, ki zaradi ukrepov že od jeseni trenirajo le prek zoom-a, da vztrajajo še malo. Morda bodo prav oni nekoč igrali na takšnem tekmovanju.
Igre so odvisne od poteka pandemije. Tokijski organizatorji se na to ne ozirajo. Pripravljajo se kot da igre v vsakem primeru bodo.
Slovenska rokometna reprezentanca je po remiju z Egiptom, bilo je 25:25, ostala brez četrtfinalne vstopnice.
Ljubno je bilo drugo prizorišče letošnje sezone smučarskih skakalk. V soboto so na ekipni tekmi Slovenke dosegle prvo mesto, na posamični tekmi v nedeljo pa je Ema Klinec bila druga.
Meta Hrovat o tretjem mestu na 57. Zlati lisici v Kranjski Gori in Anže Lanišek o drugem mestu v Zakopanah.
Svetovno rokometno prvenstvo v Egiptu bo osrednji športni dogodek januarja. Slovenska reprezentanca bo na turnirju igrala devetič, zadnjega je izpustila, pred tem pa v Franciji dosegla največji uspeh z bronasto medaljo. Visoko lahko poseže tudi tokrat. Svetovno rokometno prvenstvo bomo s prenosi slovenskih tekem neposredno s prizorišča spremljali tudi na valu 202, po tekmah pa bosta nekdanji reprezentant Jure Natek in reporter Uroš Volk nadaljevala serijo rokometnih podkastov Cepelin. Za popotnico o moči in nemoči slovenske reprezentance, ter prvih tekmecih. Jure Natek se je spomnil tudi svojega prvega stika z Afriko leta 2005, kakšen je bil slišite v Cepelinu.
Na tretji tekmi novoletne skakalne turneje je Anže Lanišek osvojil drugo mesto in izenačil svojo najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala.
Tadej Pogačar je lani slavil na Elizejskih poljanah, z novim letom pa se že ozira po prihodnjih izzivih.
V Oberstdorfu je že karavana smučarskih skakalcev pred začetkom 69. novoletne skakalne turneje.
Enajsti zaključni turnir rokometne lige prvakov je s konca pomladi na zadnje dni koledarskega leta odpihnila korona. Izločilnih bojev ni bilo, zato so se odločili, da bodo konec decembra igrali najboljši v rednem delu prejšnje sezone.
Neveljaven email naslov