Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Smučarska tekačica Anamarija Lampič je na novoletni turneji v sprintu v drsalnem koraku premagala vse nasprotnice in dosegla svojo drugo zmago v svetovnem pokalu. Za tri stotinke je premagala Norvežanko Maiken Caspersen Falo in je trenutno druga v seštevku novoletne turneje.
V luči 70-letnice, ki smo jo letos praznovali v športnem uredništvu Radia Slovenija, vam ponujamo zbir zanimivih zgodb, ki so del naše bogate zgodovine. To so zakulisne štorije, ki smo si jih pripovedovali znotraj uredništva in vsaj sprva niso bile za v javnost – zdaj, z večje časovne distance, pa so – navsezadnje tudi zaradi tega, ker osrednji akterji lažje o njih govorijo, tudi za širši krog ljudi. O epskih popotovanjih z legendo športne redakcije Francijem Pavšerjem, o lažnem alarmu podtaknjene bombe med prireditvijo Športnik poletja, o tehniku, ki je sredi olimpijskih iger prevzel vlogo novinarja, tu pa tam pa tudi o kakšnem spodrsljaju.
Slovenska ženska smučarska reprezentanca je v Sankt Moritzu prišla do najboljšega letošnjega ekipnega rezultata. Na paralelnem slalomu so nastopile tri smučarke, Meta Hrovat je osvojila 4., Ana Bucik 8., Maruša Ferk pa 26. mesto.
V Teksasu sta se v noči na nedeljo v severnoameriški košarkarski ligi pomerila Dallas in Miami. Slednji je igral brez Gorana Dragića, zaradi poškodbe dimelj. Bolj odmevna pa je poškodba Luke Dončića, ki si je zvil desni gleženj v samem začetku tekme.
Močan veter je grozil ženskemu delu smučarske karavane v Sankt Moritzu, toda na koncu se je s slovenskega zornega kota pokazalo, da je bilo vreme še najmanjša težava. Rezultatska kriza pri najboljši slovenski smučarki zadnjih treh sezon se je še poglobila - Ilka Štuhec danes na superveleslalomu po nizu napak ni prišla niti med dobitnice točk. Več s prizorišča Igor Tominec.
Benjamin Pratnemer bo v petek nastopil na svetovnem prvenstvu v klasičnem pikadu v Londonu. O doslej prehojeni poti v svetu pikada, nastopanju doma in v tujini, meji med amaterizmom in profesionalizmom, razvoju pikada ter pričakovanjih pred svetovnim prvenstvom se je z njim pogovarjal Jože Pepevnik.
Benjamin Pratnemer bo v petek nastopil na svetovnem prvenstvu v klasičnem pikadu v Londonu. O doslej prehojeni poti v svetu pikada, nastopanju doma in v tujini, meji med amaterizmom in profesionalizmom, razvoju pikada ter pričakovanjih pred svetovnim prvenstvom se je z njim pogovarjal Jože Pepevnik.
Na uvodni tekmi smučarskih skakalcev v Wisli na Poljskem je Anže Lanišek osvojil drugo mesto, boljši je bil le Norvežan Daniel Andre Tande. Slovenski uspeh je s šestim mestom dopolnil še Timi Zajc, Peter Prevc je bil 15.
Eno finančno najmočnejših moštev na najvišji ravni Bahrain – Merida, ki ima močan slovenski pridih, saj je zanj letos dirkalo kar šest slovenskih poklicnih kolesarjev, pa tudi v organizacijskih vrstah deluje kar nekaj Slovencev, si bo v naslednji sezoni še utrdilo svoj status med najbogatejšimi. V moštvo namreč vstopa avtomobilska znamka McLaren, tako da bodo 9. decembra prav na sedežu te avtomobilske tovarne v Wokingu v Angliji predstavili prenovljeno moštvo Bahrain –McLaren. O tem mešanju in spajanju blagovnih znamk iz različnih športov so predstavniki moštva govorili tudi na nedavno končani konferenci Sporto o trženju in pokroviteljstvih v športu v Portorožu.
Prihodnji konec tedna se bo v Wisli na Poljskem začela 41. sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. Na prvo postajo sezone bo odšlo sedem slovenskih skakalcev, v soboto bo na sporedu ekipna, v nedeljo pa pšosamična tekma.
17.11.1999 je slovenska nogometna reprezentanca v Kijevu prišla do vstopnice za evropsko prvenstvo, ki sta ga naslednje leto gostili Nizozemska in Belgija.
Na Poljskem se je zaključila tridnevna svetovna konferenca o dopingu v športu. Svetovna protidopinška agencija WADA je sprejela prenovljen svetovni protidopinški kodeks in izbrala novega predsednika. O organizaciji in njeni prihodnosti več direktor slovenske antidopinške organizacije Jani Dvoršak.
Pogovor z vodjo slovenske delegacije za olimpijske igre leta 2020 v Tokiu, ki v tem mesecu praznuje 80 let. Mineva 55 let od zlate kolajne na olimpijskih igrah v Tokiu, saj so takrat igre potekale v mesecu oktobru.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Po uradnih statistikah je bil prvi večni hokejski derbi odigran novembra 1954, mi pa se bomo vrnili na začetek samostojnosti. Na Gorenjskem se še posebej radi spominjajo prvih treh sezon v samostojni Sloveniji, ko so trikrat zaporedoma dobili sedmo finalno tekmo v Tivoliju. Leta 1993 sta bila med glavnimi akterji tudi kapetan Olimpije Igor Beribak in Matjaž Kopitar v dresu Jesenic, ki sta igrala tudi na današnji tekmi legend. Ta se je končala s prijateljskim izidom 3:3. Spomine na derbije sta v Tivoliju obujala z Markom Pangercem in Tomažem Langerholzem.
Zapuščina Marcela Hirscherja je izjemna: 67 zmag v svetovnem pokalu, dva naslova olimpijskega prvaka, sedem zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih.
V Celju sta se z rokometno simfonijo od igralske kariere poslovila Uroš Zorman in Luka Žvižej. S športnikoma, ki sta močno zaznamovala slovenski klubski in reprezentančni rokomet se je pogovarjal Dare Rupar.
Neveljaven email naslov