Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Pogovor z našo najboljšo smučarko minule zime Ilko Štuhec na Zlati Lisici
Ruski športniki bodo zaradi kazni v Pjongčangu nastopali pod olimpijsko zastavo.
V Rusiji so zgroženo sprejeli odločitev mednarodnega olimpijskega komiteja. Športna velesila v Pjongčangu na zimskih igrah v začetku prihodnjega leta ne bo smela nastopiti pod svojo zastavo. Sprva so Rusi, ki vztrajajo pri tem, da državne kolektivne krivde za dopinške prekrške iz Sočija nikoli ne bodo priznali in se zanje opravičili, grozili celo z bojkotom iger, a je nato predsednik Vladimir Putin vendarle pozval ruske športnike, da sami premislijo o nastopu ali nenastopu v Južni Koreji.
Zlatko Zahovič je najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance in eden najboljših slovenskih nogometašev vseh časov. V svoji karieri je največji pečat pustil na Portugalskem, uspel mu je tudi odmeven prestop v Olympiakos, za Valencio je igral v finalu lige prvakov, kaj kmalu pa bi lahko postal član 12-kratnega evropskega prvaka Real Madrida. V pogovoru za Val 202 lahko slišate, zakaj že leta ni igral nogometa, kaj meni o novem slovenskem selektorju Tomažu Kavčiču in o delu starega Srečka Katanca, razkril pa bo s katerim nakupom je kot športni direktor Maribora v zadnjih desetih letih najbolj zadovoljen.
V tokratni olimpijski areni je bilo govora o mlajših članicah zimskih olimpijskih iger.
V Ljubljani je prejšnji teden gostoval Irec David Walsh, novinar Sunday Timesa, ki je razkril gotovo največjega športnega prevaranta vseh časov – ameriškega kolesarja Lancea Armstronga. Po več kot desetletje dolgem novinarskem in tudi sodnem boju so Američanu odvzeli vseh sedem zmag na kolesarski dirki po Franciji, predvsem po zaslugi irskega novinarja, s katerim se je tudi o tem, kako vse več odkritij dopingiranih športnikov z več letno zamudo vpliva na športno novinarstvo in novinarje, pogovarjal Uroš Volk.
Na Valu 202 pred vsako tekmo lige prvakov v tej jeseni gostimo nekatere najvidnejše akterje slovenskih prvakov. Doslej smo slišali življenjske zgodbe Marcosa Tavaresa, Damjana Boharja, Valona Ahmedija in Marka Šulerja, tokrat pa je naš gost trener moštva Darko Milanič.
Pred tekmo četrtega kroga lige prvakov, v katerem bo Maribor na kultnem stadionu Anfield nocoj gostoval pri Liverpoolu, je jasno, da bo za boljši vijoličasti vtis kot pred dvema tednoma pomembna predvsem dobra igra v obrambi. Tega se zaveda tudi eden najizkušenejših igralcev v mariborski obrambni vrsti Marko Šuler. Z nekdanjim reprezentantom se je o zdravju v zrelih nogometnih letih, osvajanju lovorik v tujini in doma, načrtih za upokojitev ter prihajajoči tekmi z Liverpoolom pogovarjal Jože Pepevnik.
Leta 2014 je Darko Milanič prevzel enega največjih angleških klubov, Leeds United, a pod vodstvom ekscentričnega italijanskega lastnika Massima Cellina, na klopi zdržal le dober mesec. Luka Petrič je v Leedsu preveril kakšen vtis je Milanič pustil v tem kratkem času in kako se ga tam spominjajo.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22-tim Ljubljanskim maratonom. V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah.
Tri dni po koncu evropskega košarkarskega prvenstva smo se pogovarjali s tremi zlatimi slovenskimi reprezentanti, ki so na devetih tekmah v Helsinkih in Carigradu dosegli devet zmag. Gostje so nocoj člani zlate košarkarske reprezentance: Klemen Prepelič, Edo Murič in kapetan Goran Dragič. Goran Dragič že jutri odhaja v Miami na Florido, kjer z moštvom začenja priprave na novo sezono v ligi NBA, Klemen Prepelič v Pariz, Edo Murič pa se vrača v Carigrad. Njegov novi klub je Anadolu Efes. V novi sezoni bo prvič z njim zaigral v evroligaški konkurenci.
Maribor bo še tretjič zaigrali v Ligi prvakov. Pred tekmo je svoje misli strnil kapetan Marcos Tavares
Slovenski odbojkarji so včeraj s 3-0 odpravili Poljake in se uvrstili v četrtfinale evropskega prvenstva. Slovenci si tako kot na zadnjem prvenstvu želijo medaljo, danes se bodo pomerili z znanimi in zahtevnimi tekmeci Rusi. Ob šokiranih gostiteljih Poljakih so včeraj prvenstvo zelo nepričakovano končali tudi branilci naslova Francozi, ki so jih izločili Čehi!
Na Ljudskem vrtu v Mariboru so slavili gostitelji - NK maribor se je po zmagi nad izraelskim Hapoelom z 1:0 tretjič uvrstil v ligo prvakov. Najprej leta 1999, potem leta 2014 in nato še včeraj. "Dobro so igrali, imeli so ugoden žreb in ustvarili dobro atmosfero z mlajšimi igralci," pravi Luka Petrič.
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Pred osmimi leti je Primož Kozmus v Pekingu osvojil prvo slovensko zlato kolajno v atletiki. V Pekingu je na nacionalnem stadionu 17. avgusta zmagal v finalu meta kladiva z izidom 82m in 2 cm. Najbližjega zasledovalca, Belorusa Vadima Devyatovskega, je premagal za več kot pol metra. Zgodovinskega dogodka za slovenski šport se bosta poleg olimpionika iz Brežic spomnila še vodja slovenske atletske reprezentance Martin Steiner in trener Vladimir Kevo.
V obujanju olimpijski spominov smo prijadrali in to, kot boste slišali, dobesedno, do olimpijske marine v grški prestolnici! Kar 44 let je bilo osmo mesto, ki sta ga osvojila Janko Kosmina in Mario Fafangel v razredu zvezda na igrah v Rimu leta 1960, najboljša uvrstitev slovenskih jadralcev. Prav v domovini olimpijskih iger, v Atenah, pa je po vseh neuspelih poskusih v dobrih štirih desetletjih in ob takšnih jadralcih kot so bili Dušan Puh ali Tomaž Čopi in Mitja Margon, le uspelo. Aleš Smrekar bo z glavnim akterjem obujal spomine na zgodovinske igre za slovensko jadranje – gremo v avgust 2004.
Prvo olimpijsko medaljo v samostojni Slovenijo so navijači pričakovali že pozimi v Albertvillu, a je ni bilo. Glavni up za prvi olimpijski uspeh v Barceloni med 25. Julijem in 9. Avgustom pa je bil Rajmond Debevec, ki je slovensko olimpijsko reprezentanco kot zastavonoša popeljal tudi na osrednji stadion na otvoritvi in je tudi nastopal med prvimi. Na olimpijsko medaljo pa je bilo potrebno počakati do sobote prvega avgusta 1992, ko sta si jo na jezeru Banjoles priborila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj.
Neveljaven email naslov