Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ??
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Komentar Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici in na Smučarski zvezi Slovenije
Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe.
Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela.
Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah.
Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na Smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?!
To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Aleksander Čeferin je v Rimu na 43. rednem kongresu UEFE dobil drugi mandat predsednika Evropske nogometne zveze.
Po zmagi proti Charlottu, na kateri je Luka Dončić kot prvi najstnik v zgodovini lige NBA dosegel že tretji dvojni dvojček, je 19-letnega zvezdnika pred mikrofon povabil Franci Pavšer.
Mikaela Shiffrin je s 54-imi zmagami v svetovnem pokalu na dobri poti, da preseže vse rekorde. V tej sezoni je pred 55. Zlato Lisico in svetovnim prvenstvom na Švedskem že 11. stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Po preizkusu proge pred veleslalomom in slalomom na pohorski strmini je bila dobro razpoložena. O lovu na rekorde pa, pravi, ne razmišlja.
Čeprav je naša izbrana vrsta v zadnjem letu močno zdrsnila na evropski sceni je to morda tudi trenutek, ko se bo od tam spodaj znala znova zavihteti vsaj v evropski srednji razred. Matjaž Kek, ki je znova sedel na vedno vroči selektorski stolček, je že ob imenovanju konec novembra na Brdu pri Kranju povedal, da nima čarobne paličice, da pa bo storil vse, da bi imel ob sebi vse najboljše igralce, ki jih premore slovenski prostor. V reprezentanco se vrača Jan Oblak.
Najboljši biatlonci in biatlonke novo sezono svetovnega pokala začenjajo pri nas. Naš najboljši biatlonec Jakov Fak bo za uvod v posamični mešani štafeti nastopil z Urško Poje.
Matjaž Kek je včeraj znova postal selektor slovenske reprezentance. Mariborčan je podpisal pogodbo do konca cikla za svetovno prvenstvo 2022, reprezentanco pa bo prvič v svojem drugem mandatu, sicer pa skupno 50. vodil marca, ko se bodo začele kvalifikacije za evropsko prvenstvo. O ciljih, o tistih, ki v zadnjih mesecih niso več želeli igrati za izbrano vrsto in o tem kako se je novi, stari selektor spremenil odkar je zadnjič vodil izbrano vrsto, se je z Matjažem Kekom pogovarjal Luka Petrič.
Ekskluzivni pogovor z nekdanjim slovenskim selektorjem Igorjem Kokoškovom, ki je po naslovu evropskega prvaka s Slovenijo krenil na samostojno trenersko pot v Phoenixu. Postal je prvi tuji glavni trener v ligi NBA.
Kako je nastal dokumentarec o Luki Dončiću v angleškem jeziku - Luka Dončić: Becoming Wonderboy. Zgodba o nastanku z avtorjema Luko Petričem in Francijem Pavšerjem.
Nova sezona alpskega smučanja je pred vrati. V Avstriji sta se pred začetkom nove sezone predstavila Marcel Hirscher in Mikaela Shiffrin. Hirscher ob rojstvu otroka ceni zasebnost, Shiffrinova pa je poleti kupila hišo.
Šarunas Jasikevičius je pred skoraj dvema desetletjema zablestel v dresu Olimpije. V Ljubljani je ostal le eno sezono, a pustil svoj pečat na klubu in navijačih. Pot ga je potem ponesla do lige NBA, pa do Barcelone, Maccabija in Panathinaikosa. Pri vseh treh velikanih je postal evropski prvak in je edini igralec, ki je s tremi različnimi klubi osvojil evroligo. Zdaj je uspešen trener. Žalgiris je presenetljivo popeljal do zaključnega turnirja najboljše četverice, v pogovoru z Lukom Petričem pa je spregovoril tudi o Juretu Zdovc in močnem vplivu, ki ga je nekdanji slovenski selektor imel na njegovo kariero, povedal pa je tudi, zakaj je Luka Dončič tako izstopal na evropskih igriščih v minuli sezoni.
Jaromir Jagr je eden izmed najboljših hokejistov v zgodovini. Drugi strelec vseh časov v NHL, olimpijski in svetovni prvak, bo februarja star 47 let. V rojstnem Kladnu se pripravlja na novo sezono. Po enem izmed treningov je na kratko spregovoril posebej za Val 202. Luka Hvalc se je z Jaromirjem Jagrom pogovarjal o več kot tri desetletja dolgi karieri, vodenju matičnega kluba, Anžetu Kopitarju in o tem, zakaj na dresu že vso kariero nosi številko 68. Več tudi na www.val202.si/zgodbe
Svojo najljubšo popevko svetovnega prvenstva zapišite v komentarju pod našo objavo na Facebooku. Glasovanje poteka vse do petka! Predstavitev glasbene zgodovine in zapuščine svetovnih nogometnih prvenstev v oddaji V sredo ob 21.00.
Kariero je končal eden najboljših slovenskih športnikov v igrah z žogo. Uroš Zorman je štirikratni evropski klubski rokometni prvak in rekorder po številu nastopov za slovensko reprezentanco.
Kapetan nogometne reprezentance Bojan Jokič je po 90. nastopu za izbrano vrsto v Črni Gori zdaj drugi na večni lestvici v številu nastopov za Slovenijo. Luka Petrič se je z njim pogovarjal o tem, kaj reprezentanca potrebuje zdaj, da ponovi uspeh iz Južne Afrike.
Neveljaven email naslov