Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne. Komentar Francija Pavšerja.
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne
Priznam, da sem bil že naveličan večmesečnega ugibanja bo ali ne bo. Še nikoli nihče ni razmišljal tako dolgo in tako na glas kot Goran Dragić.
Predvsem pa je doslej vedno vsak slovenski košarkar, ki je pozimi javno podvomil o nastopu za reprezentanco, poleti tudi manjkal. V slogu diplomata: če diplomat reče "ja", pomeni mogoče, če izgovori "ne vem", pomeni ne. Če pa diplomat reče "ne", potem pa sploh ni pravi diplomat.
In v minulih letih le Beno Udrih ni bil diplomat, večkrat je kar naravnost rekel ne, ostali slovenski košarkarji pa so bili diplomatski in so vedno začeli z ne vem.
Goran Dragić je marca omenil, da bi zaradi najbolj naporne sezone v karieri, načetega telesa in družinske želje prvič po desetih letih izpustil nastop na reprezentančnem tekmovanju. In iz tega reprezenatbnčnega "ne vem", smo prvič dočakali da. Priznam, da je Dragić s svojim "da" presentil tudi mene. Ko je pred tremi tedni prišel na intervju na Val 202 je še šepal, bil je telesno in psihološko izčrpan, izžet od vseh obeznosti, ki jih tudi v posezonskem obdobju ne zmanjka.
Pa ne samo mene: nejgovega nastopa nista pričakovala pričakovala niti selektor Jure Zdovc in direktor reprezentance Matej Avanzo, ki je bil v stikih z Goranom.
Ta dolgotrajna saga, ali Dragič bo ali ne bo, je bila pravzaprav edina pot, da bo Dragić zaigral na sevtovnem prvenstvu. Če bi zahtevali, da se odloči marca, bi rekel ne. Petkrat v sezoni si je zvil levi gleženj, na koncu lige zaradi tega slabše igral, natrpana NBA liga pa je imela že naporno predsezono s slovensko reprezenatnco in domačim evropskim prvenstvom.
Odločilno je bilo, da Dragić uživa v košarki, v igri in tudi tekmovanju. Ne smemo pa zanemariti, da je bila poleg Dragićeve želje velika tudi želja Slovencev – to je lahko Goran občutil tudi sam. Dobesedno na vsakem koraku. Njegova hitrost hoje po Ljubljani je 100 metrov v desetih minutah. To je napor tudi za tistega, ki je v Dragićevi družbi, kaj šele za Gorana.
Ta pravi, da se je to zelo spremenilo po evropskem prvenstvu: da so prej ljudje po Sloveniji večinoma le sramežljivo kazali s prstom za njim, zdaj pa pristopijo, vprašajo za podpis in fotografiranje z njim. Tako kot je v Ameriki vajen že leta. No, le da je pri nas večina še mimogrede zaželela, da bi poleti zaigral v reprezenatnci. Če je Dragić želel mir, si je moral globoko na obraz povezniti kapuco, skoraj kot v Guantanamu.
Vprašanju bo ali ne bo, se Dragič ni mogel izogniti nikjer, ne on, ne njegovi bližnji. In k igranju ga je pozval tudi predsednik države, seveda z obveznim naslavljanjem: "Gospod Dragić."
In gospod Dragić, košarkar z velikim srcem, ni imel srca reči ne.
Trenutno najbolje plačani slovenski športnik je včeraj sporočil svojo težko pričakovano in tolikokrat spraševano odločitev. Danes jo bo še pojasnil. Danes je zadnji dan te vroče dileme. In potem bo temo, ali bo Dragič nastopil na svetovnem prvenstvu, zamenjala kakšna druga.
Prisluhnite intervjuju z Goranom Dragićem po koncu letošnje sezone v ligi NBA: "Ko sem videl sedemmestno številko, sem se vprašal, če je to sploh možno."
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne. Komentar Francija Pavšerja.
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne
Priznam, da sem bil že naveličan večmesečnega ugibanja bo ali ne bo. Še nikoli nihče ni razmišljal tako dolgo in tako na glas kot Goran Dragić.
Predvsem pa je doslej vedno vsak slovenski košarkar, ki je pozimi javno podvomil o nastopu za reprezentanco, poleti tudi manjkal. V slogu diplomata: če diplomat reče "ja", pomeni mogoče, če izgovori "ne vem", pomeni ne. Če pa diplomat reče "ne", potem pa sploh ni pravi diplomat.
In v minulih letih le Beno Udrih ni bil diplomat, večkrat je kar naravnost rekel ne, ostali slovenski košarkarji pa so bili diplomatski in so vedno začeli z ne vem.
Goran Dragić je marca omenil, da bi zaradi najbolj naporne sezone v karieri, načetega telesa in družinske želje prvič po desetih letih izpustil nastop na reprezentančnem tekmovanju. In iz tega reprezenatbnčnega "ne vem", smo prvič dočakali da. Priznam, da je Dragić s svojim "da" presentil tudi mene. Ko je pred tremi tedni prišel na intervju na Val 202 je še šepal, bil je telesno in psihološko izčrpan, izžet od vseh obeznosti, ki jih tudi v posezonskem obdobju ne zmanjka.
Pa ne samo mene: nejgovega nastopa nista pričakovala pričakovala niti selektor Jure Zdovc in direktor reprezentance Matej Avanzo, ki je bil v stikih z Goranom.
Ta dolgotrajna saga, ali Dragič bo ali ne bo, je bila pravzaprav edina pot, da bo Dragić zaigral na sevtovnem prvenstvu. Če bi zahtevali, da se odloči marca, bi rekel ne. Petkrat v sezoni si je zvil levi gleženj, na koncu lige zaradi tega slabše igral, natrpana NBA liga pa je imela že naporno predsezono s slovensko reprezenatnco in domačim evropskim prvenstvom.
Odločilno je bilo, da Dragić uživa v košarki, v igri in tudi tekmovanju. Ne smemo pa zanemariti, da je bila poleg Dragićeve želje velika tudi želja Slovencev – to je lahko Goran občutil tudi sam. Dobesedno na vsakem koraku. Njegova hitrost hoje po Ljubljani je 100 metrov v desetih minutah. To je napor tudi za tistega, ki je v Dragićevi družbi, kaj šele za Gorana.
Ta pravi, da se je to zelo spremenilo po evropskem prvenstvu: da so prej ljudje po Sloveniji večinoma le sramežljivo kazali s prstom za njim, zdaj pa pristopijo, vprašajo za podpis in fotografiranje z njim. Tako kot je v Ameriki vajen že leta. No, le da je pri nas večina še mimogrede zaželela, da bi poleti zaigral v reprezenatnci. Če je Dragić želel mir, si je moral globoko na obraz povezniti kapuco, skoraj kot v Guantanamu.
Vprašanju bo ali ne bo, se Dragič ni mogel izogniti nikjer, ne on, ne njegovi bližnji. In k igranju ga je pozval tudi predsednik države, seveda z obveznim naslavljanjem: "Gospod Dragić."
In gospod Dragić, košarkar z velikim srcem, ni imel srca reči ne.
Trenutno najbolje plačani slovenski športnik je včeraj sporočil svojo težko pričakovano in tolikokrat spraševano odločitev. Danes jo bo še pojasnil. Danes je zadnji dan te vroče dileme. In potem bo temo, ali bo Dragič nastopil na svetovnem prvenstvu, zamenjala kakšna druga.
Prisluhnite intervjuju z Goranom Dragićem po koncu letošnje sezone v ligi NBA: "Ko sem videl sedemmestno številko, sem se vprašal, če je to sploh možno."
Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala še drugo tekmo v mesecu oktobru. Po tekmi z Avstrijo v jutranji športni zgodbi strnemo vtise in predstavimo možnosti Slovenije za nastop na evropskem prvenstvu.
Najboljši kolesarji končujejo sezono svetovne serije. Primož Roglič, ki bo sezono končal na vrhu kolesarske lestvice letošnje sezone, je v Lombardiji zaokrožil izjemen teden na italijanskih cestah. Utrip iz Lombardije ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Nogometaši začenjajo oktobrski reprezentančni teden v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Predzadnji kvalifikacijski teden nekaterim reprezentancam že ponuja potrditev mesta na evropskem prvenstvu. Tudi Slovenija si lahko na tekmah s Severno Makedonijo in Avstrijo tlakuje pot do vnovičnega preboja na veliko tekmovanje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V Dohi se je končalo svetovno prvenstvo v atletiki. Po koncu prvega prvenstva je misli v jutranji športni zgodbi strnil Marko Cirman.
Smučarski skakalci so sklenili poletno veliko nagrado. Letos je bila uspešna tudi za slovensko reprezentanco, ki bo zimo začela z največjim mogočim številom tekmovalcev. O formi posameznikov na zadnjem testu pred zimsko sezono pa več v jutranji športni zgodbi.
Slovenska ženska reprezentanca je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v nogometu, gostila aktualne evropske prvakinje z Nizozemske. Utrip po tekmi v Murski soboti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Svetovno prvenstvo v ragbiju je eden največjih športnih dogodkov leta. V Sloveniji ta športna panoga ni ravno priljubljena, po svetu pa boj za naslov svetovnega prvaka vzbuja veliko zanimanja. V jutranji športni zgodbi vam bomo ponudili nekoliko neobičajen, vendar zanimiv utrinek s svetovnega prvenstva.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Končano je 31. evropsko prvenstvo v odbojki. Po skoraj treh tednih se končuje slovenska športna evforija, ki je segla vse do Pariza. V jutru ponudimo utrinke finala med Slovenijo in Srbijo.
V domačem nogometnem prvenstvu je vselej v središču pozornosti dvoboj Olimpije in Maribora. Tokrat sta ga najuspešnejši slovenski moštvi odigrali v Stožicah. Z utrinki postreže Boštjan Janežič
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Se bo odbojkarska evforija polegla ali samo preselila v Pariz? Po zadnji tekmi slovenske reprezentance na domačem evropskem prvenstvu, polfinalu proti Poljski, postrežemo z utripom v Stožicah.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V Ljubljani je včeraj zasedal izvršni odbor Evropske nogometne zveze. Njen predsednik Aleksander Čeferin je v slovenski prestolnici zbral vrh, ki je odločal o gostiteljih finalnih tekem evropskih klubskih tekmovanj in sistemu kvalifikacij za uvrstitev na naslednje svetovno prvenstvo.
Neveljaven email naslov