Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne. Komentar Francija Pavšerja.
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne
Priznam, da sem bil že naveličan večmesečnega ugibanja bo ali ne bo. Še nikoli nihče ni razmišljal tako dolgo in tako na glas kot Goran Dragić.
Predvsem pa je doslej vedno vsak slovenski košarkar, ki je pozimi javno podvomil o nastopu za reprezentanco, poleti tudi manjkal. V slogu diplomata: če diplomat reče "ja", pomeni mogoče, če izgovori "ne vem", pomeni ne. Če pa diplomat reče "ne", potem pa sploh ni pravi diplomat.
In v minulih letih le Beno Udrih ni bil diplomat, večkrat je kar naravnost rekel ne, ostali slovenski košarkarji pa so bili diplomatski in so vedno začeli z ne vem.
Goran Dragić je marca omenil, da bi zaradi najbolj naporne sezone v karieri, načetega telesa in družinske želje prvič po desetih letih izpustil nastop na reprezentančnem tekmovanju. In iz tega reprezenatbnčnega "ne vem", smo prvič dočakali da. Priznam, da je Dragić s svojim "da" presentil tudi mene. Ko je pred tremi tedni prišel na intervju na Val 202 je še šepal, bil je telesno in psihološko izčrpan, izžet od vseh obeznosti, ki jih tudi v posezonskem obdobju ne zmanjka.
Pa ne samo mene: nejgovega nastopa nista pričakovala pričakovala niti selektor Jure Zdovc in direktor reprezentance Matej Avanzo, ki je bil v stikih z Goranom.
Ta dolgotrajna saga, ali Dragič bo ali ne bo, je bila pravzaprav edina pot, da bo Dragić zaigral na sevtovnem prvenstvu. Če bi zahtevali, da se odloči marca, bi rekel ne. Petkrat v sezoni si je zvil levi gleženj, na koncu lige zaradi tega slabše igral, natrpana NBA liga pa je imela že naporno predsezono s slovensko reprezenatnco in domačim evropskim prvenstvom.
Odločilno je bilo, da Dragić uživa v košarki, v igri in tudi tekmovanju. Ne smemo pa zanemariti, da je bila poleg Dragićeve želje velika tudi želja Slovencev – to je lahko Goran občutil tudi sam. Dobesedno na vsakem koraku. Njegova hitrost hoje po Ljubljani je 100 metrov v desetih minutah. To je napor tudi za tistega, ki je v Dragićevi družbi, kaj šele za Gorana.
Ta pravi, da se je to zelo spremenilo po evropskem prvenstvu: da so prej ljudje po Sloveniji večinoma le sramežljivo kazali s prstom za njim, zdaj pa pristopijo, vprašajo za podpis in fotografiranje z njim. Tako kot je v Ameriki vajen že leta. No, le da je pri nas večina še mimogrede zaželela, da bi poleti zaigral v reprezenatnci. Če je Dragić želel mir, si je moral globoko na obraz povezniti kapuco, skoraj kot v Guantanamu.
Vprašanju bo ali ne bo, se Dragič ni mogel izogniti nikjer, ne on, ne njegovi bližnji. In k igranju ga je pozval tudi predsednik države, seveda z obveznim naslavljanjem: "Gospod Dragić."
In gospod Dragić, košarkar z velikim srcem, ni imel srca reči ne.
Trenutno najbolje plačani slovenski športnik je včeraj sporočil svojo težko pričakovano in tolikokrat spraševano odločitev. Danes jo bo še pojasnil. Danes je zadnji dan te vroče dileme. In potem bo temo, ali bo Dragič nastopil na svetovnem prvenstvu, zamenjala kakšna druga.
Prisluhnite intervjuju z Goranom Dragićem po koncu letošnje sezone v ligi NBA: "Ko sem videl sedemmestno številko, sem se vprašal, če je to sploh možno."
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne. Komentar Francija Pavšerja.
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne
Priznam, da sem bil že naveličan večmesečnega ugibanja bo ali ne bo. Še nikoli nihče ni razmišljal tako dolgo in tako na glas kot Goran Dragić.
Predvsem pa je doslej vedno vsak slovenski košarkar, ki je pozimi javno podvomil o nastopu za reprezentanco, poleti tudi manjkal. V slogu diplomata: če diplomat reče "ja", pomeni mogoče, če izgovori "ne vem", pomeni ne. Če pa diplomat reče "ne", potem pa sploh ni pravi diplomat.
In v minulih letih le Beno Udrih ni bil diplomat, večkrat je kar naravnost rekel ne, ostali slovenski košarkarji pa so bili diplomatski in so vedno začeli z ne vem.
Goran Dragić je marca omenil, da bi zaradi najbolj naporne sezone v karieri, načetega telesa in družinske želje prvič po desetih letih izpustil nastop na reprezentančnem tekmovanju. In iz tega reprezenatbnčnega "ne vem", smo prvič dočakali da. Priznam, da je Dragić s svojim "da" presentil tudi mene. Ko je pred tremi tedni prišel na intervju na Val 202 je še šepal, bil je telesno in psihološko izčrpan, izžet od vseh obeznosti, ki jih tudi v posezonskem obdobju ne zmanjka.
Pa ne samo mene: nejgovega nastopa nista pričakovala pričakovala niti selektor Jure Zdovc in direktor reprezentance Matej Avanzo, ki je bil v stikih z Goranom.
Ta dolgotrajna saga, ali Dragič bo ali ne bo, je bila pravzaprav edina pot, da bo Dragić zaigral na sevtovnem prvenstvu. Če bi zahtevali, da se odloči marca, bi rekel ne. Petkrat v sezoni si je zvil levi gleženj, na koncu lige zaradi tega slabše igral, natrpana NBA liga pa je imela že naporno predsezono s slovensko reprezenatnco in domačim evropskim prvenstvom.
Odločilno je bilo, da Dragić uživa v košarki, v igri in tudi tekmovanju. Ne smemo pa zanemariti, da je bila poleg Dragićeve želje velika tudi želja Slovencev – to je lahko Goran občutil tudi sam. Dobesedno na vsakem koraku. Njegova hitrost hoje po Ljubljani je 100 metrov v desetih minutah. To je napor tudi za tistega, ki je v Dragićevi družbi, kaj šele za Gorana.
Ta pravi, da se je to zelo spremenilo po evropskem prvenstvu: da so prej ljudje po Sloveniji večinoma le sramežljivo kazali s prstom za njim, zdaj pa pristopijo, vprašajo za podpis in fotografiranje z njim. Tako kot je v Ameriki vajen že leta. No, le da je pri nas večina še mimogrede zaželela, da bi poleti zaigral v reprezenatnci. Če je Dragić želel mir, si je moral globoko na obraz povezniti kapuco, skoraj kot v Guantanamu.
Vprašanju bo ali ne bo, se Dragič ni mogel izogniti nikjer, ne on, ne njegovi bližnji. In k igranju ga je pozval tudi predsednik države, seveda z obveznim naslavljanjem: "Gospod Dragić."
In gospod Dragić, košarkar z velikim srcem, ni imel srca reči ne.
Trenutno najbolje plačani slovenski športnik je včeraj sporočil svojo težko pričakovano in tolikokrat spraševano odločitev. Danes jo bo še pojasnil. Danes je zadnji dan te vroče dileme. In potem bo temo, ali bo Dragič nastopil na svetovnem prvenstvu, zamenjala kakšna druga.
Prisluhnite intervjuju z Goranom Dragićem po koncu letošnje sezone v ligi NBA: "Ko sem videl sedemmestno številko, sem se vprašal, če je to sploh možno."
Celjski in zagrebški rokometaši so večni rivali v rokometni ligi prvakov.V radijski športni budnici o trenutnem razmerju moči v obeh klubih, ki si želita napredovati v drugi del tekmovanja
Encijani so zadnjo tekmo v tretjem nivoju evropskega pokala v ragbiju igrali proti favorizirani reprezentanci Malte.
Slovenska hokejska reprezentanca se po vodstvom selektorja Matjaža Kopitarja na turnirju v Liepaji pripravlja za nastopa na olimpijskih kvalifikacijah in svetovnem prvenstvu skupine B.
V turškem Mersinu slovenski balinarji v konkurenci 23. reprezentanc branijo šest kolajn s prvenstva v Maroku.
S tekmami v skupinah od A do D so moštva končala četrti krog elitnega klubskega prvenstva. V ospredju so bili nastopi slovenskih reprezentantov – Jana Oblaka z Atleticom v Leverkusnu, Petra Stojanovića z Dinamom proti Šahtarju in Josipa Iličića z Atalanto proti Manchester Cityju.
V Katovicah je te dni svetovna protidopinška konferenca, na kateri bodo izvolili novo vodstvo organizacije WADA in sprejeli nekaj ukrepov, ki naj bi še bolj zajezili kršenje dopinških pravil v športu.
Na Bledu z novim selektorjem Matjažem Kopitarjem hokejska reprezentanca začenja priprave za nastop na turnirju v Latviji. V Liepaji bodo od četrtka do sobote tekmeci risov Latvijci, Francozi in Belorusi.
Celjski rokometaši so v šestem krogu skupinskega dela lige prvakov gostovali v Szegedu. Kako so se upirali favorizirani zvezdniški ekipi, vam bo v jutranji Športni zgodbi povedal Marko Cirman.
Po 43 dneh se je v Jokohami končalo deveto svetovno prvenstvo v ragbiju. Tekmovanje je prineslo številne presežke, ki panogo postavljajo ob bok najpopularnejšim svetovnim športnim predstavam.
Ta konec tedna oba slovenska predstavnika v evropski rokometni eliti gostujeta na Madžarskem. Celjani jutri pri Szegedu, Krimovke pa že danes pri Györu.
Svetovna serija v ligi MLB, najmočnejši bejzbolski ligi na svetu, je v znamenju moštev iz Houstona in Washingtona. Obe ekipi imata dolgo zgodovino neuspehov in razočaranj v finalih ta čas najprivlačnejše športne teme v Združenih državah Amerike.
Tekmovanje, v katerem sta že v osmini finala izpadla Maribor in Olimpija, se je po povratnih četrtfinalnih tekmah zožilo na štiri favorite za naslov nogometnega pokalnega prvaka.
Srb Novak Đoković ob začetku turnirja serije masters v Parizu ostaja na prvem mestu teniške lestvice ATP. Aljaž Bedene je pridobil osem mest in je 64.
Finalista svetovnega prvenstva v ragbiju sta Anglija in Južna Afrika. Na Japonskem bosta za tretje mesto igrali reprezentanci Nove Zelandije in Walesa.
Komu je uvodna tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju v Söldnu prinesla zadovoljstvo in komu nezadovoljstvo.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu igra na kvalifikacijskem turnirju za svetovno prvenstvo v Skopju proti Severni Makedoniji, Ukrajini in Kosovu.
V športno zgodbo zajeti vtisi po celjski rokometni tekmi, na kateri sta se kot igralca od reprezentance Slovenije poslovila Luka Žvižej in Uroš Zorman.
Košarkarji Olimpije so na drugi domači tekmi lovili prvo letošnjo zmago v evropskem pokalu. O tem, kako jim je po treh zaporednih porazih to uspevalo, več Franci Pavšer.
V jutranji Športni zgodbi se posvetimo koncu kolesarske sezone v svetovni seriji. Primož Roglič jo končuje na vrhu svetovne lestvice, za slovenskim kolesarstvom pa je najuspešnejša sezona.
Neveljaven email naslov