Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Atleti se ta konec tedna v različnih kakovostnih skupinah merijo na evropskem atletskem pokalu reprezentanc. Slovenska je v Varaždinu, od koder ponudimo jutranji športni utrinek.
Smučarske skakalke in skakalci tudi poleti tekmujejo na najvišji ravni. Poletna velika nagrada sicer ni na ravni zimskih tekem svetovnega pokala, a vseeno vselej izlušči kakšno novo ime in presenečenje. Zakaj, to v jutranji športni zgodbi razlaga Matej Hrastar.
Mariborski nogometaši so v tretjem krogu kvalifikacij za nogometno Ligo prvakov odigrali prvo tekmo z Rosenborgom. Kakšne možnosti imajo, da si že naslednji teden zagotovijo evropsko jesen, izveste v jutranji športni zgodbi.
Jadralke in jadralci razreda 470 se za naslove svetovnih prvakov merijo na olimpijskem prizorišču v Tokiu. V boju z najboljšimi sta tudi slovenski olimpijki Tina Mrak in Veronika Macarol.
Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca se je vrnila z evropskega prvenstva v Grčiji, kjer je osvojila bronasto kolajno. Slovenski uspehi v mlajših starostnih kategorijah v zadnjih letih niso bili stalnica, zato se je košarkarska srenja še toliko bolj razveselila tokratnega tretjega mesta.
Ljubljana je znova organizirala turnir svetovne serije odbojke na mivki. Turnir, ki je v najnižji kategoriji svetovne serije, je kljub temu zelo priljubljen med igralci, tudi zaradi kulise, ki jo ponuja centralno igrišče v središču prestolnice.
Ob popolni ponudbi avto-moto športa ta konec tedna v slovenskem prerezu izstopata svetovno prvenstvo v motokrosu in speedwayu s slovenskimi predstavniki med elito. Tokrat se posvetimo speedwayu in boju Mateja Žagarja za mesto v svetovnem prvenstvu tudi v prihodnji sezoni.
Vozniki formule 1 v svetovnem prvenstvu začenjajo drugo polovico prvenstva. Karavana je na Madžarskem, v boju za naslov prvaka pa najbolje kaže obema dirkačema Marcedesa.
Avgust ponuja svetovna prvenstva in olimpijske generalke v Tokiu, kjer bodo plezalci, jadralci in judoisti. V deželi vzhajajočega sonca bodo v ospredju mojstri tatamijev, ki so svoje načrte pred vrhuncem sezone predstavili na Obali.
Slovenski nogometni prvaki iz Maribora so odigrali povratno tekmo drugega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov. Kako se je končalo gostovanje na Švedskem in s kakšno popotnico se Mariborčani vračajo v Slovenijo, izveste v jutranji športni zgodbi Boštjana Janežiča.
Številni tuji klubi in reprezentance v Sloveniji najdejo svoj prostor za priprave na tekmovanja. O športno-turistični destinaciji in pripravah nekaterih znanih klubov na slovenskih tleh v tokratni jutranji Športni zgodbi.
Poletje je čas številnih mladinskih tekmovanj. Prvenstev v posamičnih športih in združenih festivalih, kot so bile pretekle olimpijske igre mladih športnikov. Zaokrožimo jih v jutranji športni zgodbi.
V Južni Koreji se je končal vrhunec letošnje plavalne sezone. Svetovno prvenstvo je v predolimpijskem letu izluščilo nekaj novih zvezdnikov in ponudilo cel kup zanimivosti, ki jih v jutranjo športno zgodbo prepleta Marko Pangerc.
Svetovno prvenstvo v motokrosu se po tednu premora nadaljuje na Češkem. Tim Gajser izjemno sezono nadaljuje kot prvi dirkač sezone.
Baku je te dni stičišče mladinskega športa. Olimpijske igre prihajajočih rodov so priložnost za odkrivanje šampionov prihodnosti in prvi stik mladih športnikov z največjimi tekmovanji.
Kolesarska dirka po Franciji se bo dokončna razpletla v zadnjem tednu. V Alpah karavano čaka kar šest vzponov prek 2.000 metrov nad morjem. Pred zadnjim tednom pa je bilo v igri za končni uspeh kar šest kolesarjev.
Slišali bomo odmeve iz Ljudskega vrta, kjer so nogometaši Maribora v sredo zvečer v drugem predkrogu Lige prvakov gostili AIK Solno. Izid s prve tekme bo krojil pripravo za povratno tekmo, ki bo čez teden dni v Stockholmu.
Na svetovnem prvenstvu v plavanju v Koreji tokrat slovenske barve zastopa le četverica. Oba naša paradna nastzopa sta že mimo, več kot očitno pa je da bo slovensko plavanje tudi v Gwangjuju ostalo brez nastopa v velikem finalu.
Veliko odbojkarskega dogajanja nas čaka vse do konca septembra. S tem tednom s pripravami za nove izzive, ki jih čakajo, nadaljujejo tako odbojkarice in odbojkarji. Prve bodo nastopile na svojem drugem evropskem prvesntvu na Poljskem. Moške čakajo na Poljskem olimpijske kvalifikacije, nato pa sledi še domače evropsko prvenstvo.
Neveljaven email naslov