Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarji so začeli prvo tritedensko kolesarsko dirko. Na cestah po Italiji se bo za rožnato majico skupnega zmagovalca boril tudi Primož Roglič. O prvem koncu tedna karavane na enem od kolesarskih vrhuncev sezone v jutranji športni zgodbi Igorja Tominca.
Vtise po nogometnem derbiju med Mariborom in Olimpijo zberemo v jutranji športni zgodbi.
Za eno najmnožičnejših rekreativnih prireditev v Sloveniji vsako leto velja Pohod ob žici, ki so ga organizatorji že pred desetletji dopolnili s tekom trojk. Pot ob žici ne samo zaradi pridetive ponuja rekreacijo skozi vse leto. V jutranji športni zgodbi pa vam ponudimo utrinek z letošnjega pohoda.
V Bologni se začenja prva tritedenska kolesarska dirka v sezoni. Prvič tudi z odkritim slovenskim napadom na skupno zmago. Primož Roglič je sezono začel s tremi zmagami na tedenskih preizkušnjah; skušal jih bo pretopiti v največji uspeh slovenskega kolesarstva. V jutranji športni zgodbi s prizorišča bomo postregli z zanimivostmi za popotnico na italijanski kolesarski pentlji.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo državnemu prvenstvu v košarki. Olimpja in Šenčur sta zaokrožila četrfinale, po katerem so znani vsi polfinalisti konca letošnjega prvenstva.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Slovenska hokejska reprezentanca se vrača s svetovnega prvenstva v Nursultanu. V jutranji športni zgodbi zaokrožimo nastope risov, ki so se v Kazahstanu namesto za vrnitev med elito borili za obstanek v drugem kakovostnem razredu.
Končuje se tekmovanje, v katerem je Olimpija kot edina slovenska košarkarska ekipa ohranjala stik z Evropo. V jutranji športni zgodbi o razmerju moči in poti lige prvakov pod pokroviteljstvom Evropske košarkarske zveze.
V finalu državnega prvenstva v dvoranskem nogometu prevladuje ekipa Dobovca, ki v zadnjem obdobju skrbi za izdaten vložek v dvoranski nogomet. Kako se to kaže na domači in kako na mednarodni sceni, izveste v jutranji športni zgodbi.
Po treh temah svetovnega prvenstva hokejistov v drugem kakovostnem razredu v Kazahstanu so že znani obrisi moštev, ki upajo, da se bodo vrnila med elito, in tistih, ki se bodo na zadnjih dveh tekmah borila za obstanek. Kje so med šestimi reprezentancami Risi, izveste v jutranji športni zgodbi iz Nursultana.
Po prvih polfinalnih tekmah nogometne Lige prvakov v jutranji športni zgodbi natrosimo zanimivosti in vrhunce v boju za najprestižnejšo nogometno lovoriko v Evropi.
Praznični dnevi se večkrat bolj kot si mislimo načrtno prepletajo z odmevnimi športnimi dogodki. V naslednjih minutah vam ponujamo preplet 1. maja in športne ponudbe.
Slovenska hokejska reprezentanca je v Nursultanu začela želeno vrnitev med elito. Po uvodni tekmi proti gostiteljem v Kazahstanu bomo v jutranji športni zgodbi ponudili utrinek s prizorišča.
Konec tedna so se gorski kolesarji merili na tekmi svetovnega pokala v spustu. Tekmovanje na Pohorju po finančnem vložku sodi med največje v Sloveniji, na prizorišču pa ga je pospremil tudi Dare Rupar.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo domačemu rokometnemu prvenstvu. Pred drugo polovico končnice prvenstvo še ni odločeno, je pa včerajšnji derbi v Velenju med najboljšima slovenskima kluboma podal smernice konca sezone.
V Novi Gorici se je končalo državno prvenstvo za odbojkarice. Mariborčanke, ki so vodile z 2 : 0 v seriji, so lovile 16. naslov, Goričanke četrtega. Katere igralke so se veselile ob koncu zelo izenačene serije, izveste v jutranji športni zgodbi Boštjana Reberšaka.
Pred reprezentančnim hokejskim vrhuncem ob nastopu na svetovnem prvenstvu prve divizije v Kazahstanu se je v Tivoliju končalo državno prvenstvo za hokejiste. Za naslov sta se pomerila večna tekmeca Olimpija in Jesenice.
Znana sta finalista slovenskega nogometnega pokala, ki se bosta pomerila za enega od dveh domačih naslovov. Domačo nogometno sceno v jutranji športni zgodbi opiše Jože Pepevnik.
Finalna serija državnega prvenstva za odbojkarice je še zadnjič letos gostovala v Mariboru, v jutranji športni zgodbi Boštjan Reberšak ponudi pogled v sklepni del domačega tekmovanja.
Neveljaven email naslov