Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Košarkarji Primorske si utirajo pot med najboljša moštva Jadranske košarkarske lige. V finalu druge lige v seriji na tri zmage igrajo proti MZT-ju iz Skopja. O poti najmlajšega slovenskega košarkarskega kolektiva proti elitnemu tekmovanju v regiji v jutranji športni zgodbi razmišlja Franci Pavšer.
Športni plezalci začenjajo sezono svetovnega pokala v Švici. Slovenska reprezentanca je zadnja leta vseskozi med najboljšimi, letošnja sezona pa bo minila tudi v znamenju olimpijskih kvalifikacij. O pripravah slovenskih reprezentantov in ciljih v predolimpijski sezoni v jutranji športni zgodbi razglablja Matej Hrastar.
Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je zaokrožil sklop prvih treh dirk svetovnega prvenstva, v katerem se bo, kot vse kaže, znova boril za sam vrh. S kakšno popotnico je zakorakal v novo sezono, oriše Marko Polak.
Vozniki Formule 1 so na drugi postaji svetovnega prvenstva v Bahreinu. Po prevladi Mercedesa v Avstraliji priključek lovi še preostala karavana. Kako uspešno v jutranji športni zgodbi po kvalifikacijah razloži Aljaž Golčer.
Poleg tritedenskih največjih kolesarskih dirk po Italiji, Franciji in Španiji so v kolesarskem svetu zelo pomembne spomladanske klasike. Poleg zmag enodnevne dirke ponujajo tudi veliko točk za kolesarsko lestvico; s točkami se namreč oblikuje vrh.
V Miamiju sta se še drugič v sezoni v košarkarski ligi NBA pomerila Miami in Dallas. Na prvi medsebojni tekmi je bil poškodovan Goran Dragič, tokrat pa je več kot tisoč slovenskih košarkarskih navdušencev, ki so odpotovali čez Atlantik, uživalo v mojstrovinah naših virtuozov.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je v začetku letošnjega leta dobila novega selektorja, tekmece za olimpijske kvalifikacije in nasprotnike na domačem prvenstvu. V jutranji športni zgodbi pa Boštjan Reberšak razkrije, kako uspešni so v letošnji sezoni slovenski reprezentanti v tujih klubih.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Slovenska reprezentanca je začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo s tekmo v Izraelu. O prvi tekmi po vrnitvi Matjaža Keka na selektorsko mesto slovenske reprezentance v jutranji športni zgodbi razmišlja Boštjan Janežič.
Ob začetku finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v jutranji športni zgodbi ponudimo pogled na 50 let letalnice bratov Gorišek.
Začenjajo se kvalifikacije za nogometno Evropsko prvenstvo. Slovenska reprezentanca bo prvo tekmo odigrala v Izraelu. Ob začetku novega nogometnega cilka jutranji športni utrinek iz Izraela pošilja Boštjan Janežič.
Pred 70 leti so športni radijski zanesenjaki ustanovili športno redakcijo Radia Slovenija. V 70-tih letih smo z vami delili lepe in težke trenutke slovenskega športa. V spominu pa ostajajo predvsem lepi, nepozabni spomini na slovenske športne vrhunce. Ob 70-letnici našega športnega uredništva je športno zgodbo pripravil Franci Pavšer.
Končano je še zadnje zimsko svetovno prvenstvo v letu 2019. Biatlonci in biatlonke so se merili v Oestersundu; vtise je v jutranjo športno zgodbo strnil Aljaž Golčer.
V Stožicah sta se na domačem nogometnem prvenstvu pomerila Olimpija in Maribor. Mariborčani si tlakujejo pot k novemu naslovu, kakšen vpliv na končni razplet ima včerajšnji derbi, pa bo v jutranji športni zgodbi razložil Boštjan Janežič.
Na svetovnem prvenstvu v biatlonu v Oestersundu je pred tekmovalci še zadnji konec tedna, med katerim bodo tekmovali za naslove svetovnih prvakov. Utrip biatlonskega vrveža na Švedskem bo v jutranji športni zgodbi opisal Aljaž Golčer.
Alpski smučarji in smučarke sezono končujejo v Andori. Podeljeni so mali kristalni globusi v hitrih disciplinah, v tehničnih visoke uvrstitve konec tedna lovijo tudi slovenski smučarji. Jutranjo športno zgodbo je pripravil Igor Tominec.
Neveljaven email naslov