Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Po prevoženih devetih etapah imajo kolesarji na dirki po Franciji prvi prost dan. O analizi razširjenega tekmovalnega tedna, v katerem je vlogo osrednjega favorita potrdil Tadej Pogačar, in etapah, ki sledijo v drugem, podrobneje v tokratni jutranji športni zgodbi.
Olimpijske kvalifikacije v košarki, ki bodo dale zadnje potnike v Pariz, se končujejo v štirih različnih mestih. Slovenska reprezentanca svojo pot v Francijo išče na turnirju v Pireju.
Na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji so se začeli četrtfinalni boji. Po včerajšnjih tekmah sta že znana prva polfinalista, preostala dva bosta zvečer po obračunih Anglija : Švica in Turčija : Nizozemska.
Slovenski košarkarji so se na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju včeraj pomerili z Novozelandci. V Pireju se bo danes končal skupinski del turnirja, po katerem bosta že jutri oba polfinalna obračuna.
Kolesarska dirka po Franciji v prvem tekmovalnem tednu ponuja največ ravninskih etap, namenjenih sprinterskim specialistom. Danes se bodo za zmago pomerili v Dijonu, etapa pa naj ne bi vplivala na skupno razvrstitev, v kateri še naprej vodi Tadej Pogačar.
Slovenski košarkarji so olimpijske kvalifikacije začeli proti reprezentanci Hrvaške. V Pireju se bodo jutri pomerili še z Novo Zelandijo, po kateri bodo sledili polfinalni tekmi in finale. Le zmagovalka turnirja se bo uvrstila na turnir v Parizu.
Slovenska nogometna reprezentanca je prvič zaigrala v izločilnih bojih enega največjih turnirjev. V osmini finala evropskega prvenstva se je v Frankfurtu pomerila s Portugalsko. Nocoj bosta v Nemčiji znana še zadnja četrtfinalista.
Na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji danes zgodovinski dan za Slovenijo. Na enem največjih tekmovanj bo prvič zaigrala v izločilnih bojih. V osmini finala se bo zvečer v Frankfurtu pomerila z nekdanjo evropsko prvakinjo Portugalsko.
Najslovitejša kolesarska dirka na svetu se je prvič v 111-letni zgodovini začela na italijanskih cestah. Na francoske bo karavana, v kateri je tudi pet slovenskih kolesarjev, zapeljala šele na torkovi četrti etapi.
Športne plezalke in plezalci se pred olimpijskimi igrami v Parizu merijo na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku. Janja Garnbret je na Tirolskem z zmago v balvanskem plezanju potrdila dobro pripravljenost pred najpomembnejšo tekmo v letu.
Najboljši kolesarji sveta so zbrani v Firencah, kjer se bo jutri začela 111. dirka po Franciji. Na slovitem Touru, ki se bo po 21. tekmovalnih dneh zaradi olimpijskih iger izjemoma končal v Nici, bo nastopilo pet Slovencev. V boju za skupno zmago med osrednje favorite sodita Tadej Pogačar in Primož Roglič.
Letošnja odbojkarska liga narodov se s turnirjem najboljših osmih reprezentanc sveta, med katerimi je tudi slovenska, končuje na Poljskem. V Lodžu so pred prvimi tekmami opravili še žreb skupin olimpijskega turnirja v Parizu.
Slovenska nogometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Nemčiji odigrala še zadnjo tekmo skupinskega dela turnirja. V Kölnu se je pomerila z Anglijo, obračun pa je odločal o uvrstitvi v izločilne boje.
Na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji tekme zadnjega kroga skupinskega dela turnirja odločajo o udeležencih izločilnih bojev in potnikih domov. Slovenija bo za uvrstitev med najboljšo šestnajsterico in podaljšanje bivanja v Nemčiji nocoj igrala proti Angliji.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je na domačem turnirju lige narodov v Stožicah izpolnila cilje. Od Mednarodne odbojkarske zveze je uradno prejela vozovnico za Pariz in se obenem zanesljivo uvrstila na sklepni turnir najboljše osmerice lige narodov.
Z včerajšnjo večerno tekmo med Belgijo in Romunijo se je končal drugi krog skupinskega dela evropskega nogometnega prvenstva. Nekaj ekip je z mislimi že pri izločilnih bojih, druge pa si morajo osmino finala v Nemčiji še izboriti. Med temi je tudi Slovenija, ki se bo v torek pomerila z Anglijo.
Na evropskem prvenstvu v plavanju v Beogradu ostajata le še dva tekmovalna dneva, ki prinašata nastop glavnega slovenskega aduta za odličje.
Slovenska nogometna reprezentanca se je na evropskem prvenstvu v Nemčiji v drugem krogu skupine C pomerila s Srbijo. Nogometni praznik si je na tribunah münchenske arene v živo ogledalo več kot petnajst tisoč slovenskih navijačev, ki se bodo v naslednjih dneh odpravili v Köln, kjer se bo Slovenija v torek pomerila z Anglijo.
V nedeljo se bo za plavalke in plavalce končal boj za olimpijske vozovnice. Številni bodo upali še na posebna vabila Mednarodne plavalne zveze, medtem ko si slovenski reprezentanti želijo že v tem tednu zagotoviti uvrstitev v Pariz. 12-članska odprava je v teh dneh na evropskem prvenstvu v Beogradu, številni favoriti za olimpijska odličja pa so zadnje tedne pred igrami izkoristili za preizkus na drugih mednarodnih mitingih.
Slovenija je domači turnir odbojkarske lige narodov v Stožicah začela s tekmo proti Argentini. Sledili bodo še obračuni s Kubo, vodilno Italijo in Srbijo.
Neveljaven email naslov