Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Kolesarji so prvo tretjino dirke po Italiji končali s posamično vožnjo na čas. Pred prvim dnevom premora bosta še gorski etapi.
Slovenski rokometaši lovijo uvrstitev na svetovno prvenstvo 2025. Zadnjo prepreko v kvalifikacijah predstavlja reprezentanca Švice, s katero se bo Slovenija po včerajšnji tekmi v Kopru vnovič pomerila v nedeljo.
V Szegedu v teh dneh potekajo olimpijske kvalifikacije kanuistov in kajakašev na mirnih vodah. Slovenija ima na Madžarskem močne adute predvsem v sprinterskih preizkušnjah.
V Portorožu v teh dneh potekajo delovne skupine Mednarodne smučarske zveze, ki v letošnjem letu praznuje stoletnico delovanja.
Strelci so stalnica slovenskih olimpijskih delegacij. S tremi kolajnami Rajmonda Debevca so tudi ena najuspešnejših panog. V zadnjem obdobju je za stik z vrhom skrbela Živa Dvoršak, lahko pa se primeri, da bodo igre v Parizu prve brez slovenskih strelcev v času samostojnosti.
V Turčiji se je z velikim finalom končala odbojkarska liga prvakov. V Antalyi je za nekaj slovenskega pridiha poskrbel reprezentant Jan Kozamernik, član italijanskega moštva iz Trentina.
Začela se je 107. kolesarska dirka po Italiji. Na tej je že uvodni tekmovalni dan ponudil strme vzpone, ki se bodo v italijanski deželi Piemont nadaljevali tudi danes.
S tekmami zadnjega kroga se bo v Bolzanu končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu drugega kakovostnega razreda. Slovenija se bo z Madžarsko pomerila v večerni tekmi, po kateri bosta znani reprezentanci, ki bosta prihodnje leto spet igrali med svetovno elito.
Svetovna kolesarska elita je zbrana na zahodu Italije, kjer se bo jutri začela prva tritedenska dirka v letu. Osrednji favorit za zmago je Tadej Pogačar, prvi kolesar sveta, ki je v spomladanskem delu sezone blestel na enodnevnih dirkah.
Odigrani sta bili prvi polfinalni tekmi nogometne lige prvakov. V vlogi gostiteljev sta bila Bayern in dortmundska Borussia. O tem, kako dobro sta nemški ekipi izkoristili prednost domačega igrišča pred povratnima tekmama, se posvetimo v tokratni športni zgodbi.
Za slovensko hokejsko reprezentanco, ki se je na svetovnem prvenstvu pomerila z Južno Korejo in Romunijo, se začenja odločilni del prvenstva. Nocoj se bo pomerila z gostiteljico Italijo, ki se - tako kot Slovenija - želi vrniti med svetovno elito.
Slovenski nogometaši odštevajo dneve do začetka evropskega prvenstva v Nemčiji. Med njimi je tudi trojica reprezentantov, ki igra za grškega velikana Panathinaikosa. Ekipa Vala 202 je v Atenah obiskala Andraža Šporarja, Adama Gnezdo Čerina in Benjamina Verbiča.
Slovenska hokejska reprezentanca je svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v Italiji začela s tekmo proti Južni Koreji. Cilj reprezentance, ki je v primerjavi s preteklimi leti precej bolj pomlajena, je vrnitev med svetovno elito.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
Četrtfinalna serija zahodne konference lige NBA med Dallasom Luke Dončića in Los Angeles Clippersi se je iz Kalifornije preselila v Teksas. Končnica najmočnejše košarkarske lige na svetu ponuja izenačene boje, še najbližje napredovanju v konferenčni polfinale so branilci naslova iz Denverja, ki potrebujejo le še zmago.
V Zagrebu se je začelo evropsko prvenstvo judoistov, na katerem bo nastopilo deset slovenskih predstavnikov. Glavna adutinja slovenske reprezentance je Andreja Leški, ki bo evropski naslov branila v kategoriji do 63 kilogramov.
Finale državnega prvenstva v odbojki je prinesel nove dvoboje najboljših ekip rednega dela sezone, ljubljanskega ACH Volleyja in kamniškega Calcita.
Odbojkarice kamniškega Calcita in Maribora so poskrbele za eno najbolj izenačenih finalnih serij državnega prvenstva.
Za jadralce se končujejo olimpijske kvalifikacije oziroma regata zadnjih možnosti, kakor pravijo tekmi v kraju Hyeres. Za zadnje vozovnice v Pariz se poteguje tudi številčna slovenska reprezentanca.
V Belgiji se je s četrtim spomenikom sezone, dirko med krajema Liege in Bastogne, končala sezona enodnevnih spomladanskih klasik. Nadaljevanje prinaša boje na večetapnih preizkušnjah, kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar pa misli že usmerja proti dirki po Italiji.
Neveljaven email naslov