Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Domača košarkarska sezona se je začela s superpokalno tekmo med Olimpijo in Krko. V jutranji športni zgodbi predstavimo razmerja moči med najuspešnejšima slovenskima košarkarskima kluboma.
Nogometaši Mure so po prvem naslovu državnih prvakov in uspešnih kvalifikacijah začeli s tekmovanjem v novonastali konferenčni ligi. Po uvodni tekmi v Ljudskem vtise strenemo v jutranji športni zgodbi.
Slovenski odbojkarji so odigrali četrtfinalno tekmo evropskega prvenstva. V jutranji športni zgodbi zaokrožimo slovenske nastope v Ostravi, kjer se je prvenstvo končalo prav s tekmo Slovenija : Češka.
V Slovenijo se je vrnil teniški turnir serije WTA. Znova ga gosti Portorož, z najboljšimi slovenskimi igralkami, ki bodo skušale dobro sezono zaokrožiti z dosežki na domačem turnirju.
V New Yorku se je končal še zadnji letošnji teniški grand slam. Vtise zaokrožimo v jutranji športni zgodbi.
V Italiji se na udaren kolesarski zaključek sezone pripravlja Tadej Pogačar. Evropsko prvenstvo ni eden osrednjih ciljev sezone, je pa zelo pomembno dopolnilo ob želeni vrnitvi v vrhunsko formo.
Na evropskem prvenstvuv odbojki se začenjajo izločilni boji. Slovenija bo tekmo osmine finala proti Hrvaški odigrala v ponedeljek, v jutranji športni zgodbi pa ponudimo organizacijske zanimivosti ob pripravi evropskega prvenstva.
V Trentu se kolesarji merijo na evropskem prvenstvu. V preteklosti so bila ta tekmovanja namenjena predvsem kolesarjem v razvoju, v letošnjem letu pa so v Italiji zbrani številni vrhunski kolesarji in med njimi je tudi Tadej Pogačar.
Slovenski nogometaši so v Splitu zaokrožili septembrski del kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Tekme s Hravško imajo vselej poseben naboj. Kaj je prinesela tokratna tekma tako v luči nastopa na svetovnem prvenstvu kot sosedskega rivalstva, izveste v jutranji športni zgodbi.
Še s tretjo zaporedno zmago Primoža Rogliča je končana kolesarska dirka po Španiji. O nadaljevanju slovenske prevlade v kolesarski karavani podrobneje v jutranji športni zgodbi na Valu 202.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu odigrala uvodni tekmi. Odbojkarji ne skrivajo ambicij po zlati kolajni, kakšna poti vodi reprezentanco do želenega naslova izveste v jutranji športni zgodbi.
Na severu Španije se končuje zadnja letošnja tritedenska kolesarska dirka, znova s prevlado slovenskih kolesarjev, tokrat je na čelu karavane Primož Roglič. Zanimivosti iz prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
V Kranju se končuje sezona svetovnega pokala v športnem plezanju. Janja Garnbret bo skušala olimpijsko zlato nadgraditi in potrditi še na domači tekmi, sicer pa se športno plezanje v Sloveniji hitro razvija in z njim tudi infrastruktura.
Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo odigrala prvo od treh septemberskih tekem v tednu dni. Po dvoboju s Slovaško v Stožicah v jutranji športni zgodbi razkrivamo možnosti Slovenije za preboj na svetovno prvenstvo.
V Tokiu se izteka zadnji teden paraolimpijskih iger. Kako so se s tekmovanji športnikov invalidov soočili in kaj so že ponudla slovenskim športnikom, izveste v jutranji športni zgodbi.
Končan je olimpijski kvalifikacijski turnir slovenskih hokejistov v Oslu. V jutranji športni zgodbi zaokrožimo slovenske nastope med najboljšimi reprezentancami.
Drugi teden kolesarske dirke po Španiji v zaključku prinaša še eno gorsko etapo. Drugi del tritednske dirke so zaznamovale spremembe na vodilnih mestih, padci in zanimivi zaključki etap. Zaokrožimo jih v jutranji športni zgodbi.
V Tokiu se za kolajne merijo športniki na paraolimpijskih igrah. Pogled v zakulisje in zanimivosti iger ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Slovenska hokejska reprezentanca se v Oslu meri na kvalifikacijskem turnirju za tretji zaporedni nastop na olimpijskih igrah. Anže Kopitar in druščina morajo za nastop v Pekingu osvojiti prvo mesto v skupini z Dansko, Norveško in Južno Korejo. Kako so risi začeli turnir in kakšne so njihove možnosti, izveste v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov