Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Celjski nogometaši so prvo tekmo zadnjega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo odigrali v Tel Avivu. Nogometni utrinek iz Izraela ujamete v jutru na Valu 202.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki je v Budimpešti sredin večer ponudil nov slovenski vrhunec. Utrinek ujamete v jutru na Valu 202.
Pred slovenskimi odbojkaricami je še zadnja tekma predtekmovanja evropskega prvenstva. Ob zaključku prvega dela tekmovanja vam na Valu 202 postrežemo s športno razglednico iz Flandrije.
Tekmovanje v metu diska je po zaslugi Kristjana Čeha eden od slovenskih vrhuncev na svetovnem prvenstvu v atletiki.
Slovenske odbojkarice so po treh tekmah na evropskem prvenstvu le dočakale dan premora. V nadaljevanju prvenstva v Belgiji jih v skupinskem delu tekmovanja čakata še tekmi proti Madžarski in Ukrajini.
V Haagu se z zadnjim tekmovalnim dnem končuje svetovno prvenstvo v jadranju, na katerem so se ob odličjih delile tudi vozovnice za olimpijske igre v Parizu.
Na Madžarskem se bo s prvimi boji na stadionu začelo 19. svetovno prvenstvo v atletiki. V Budimpešti bo barve Slovenije zastopala deseterica tekmovalcev in tekmovalk.
Slovenske odbojkarice tretjič sodelujejo na evropskem prvenstvu. Turnir stare celine v Belgiji nocoj začenjajo proti Poljakinjam.
V Azerbajdžanu je svetovno prvenstvo v strelstvu. Največja pričakovanja v slovenskem taboru imajo tekmovalci in tekmovalke z zračnim orožjem in puško šibrenico.
Nogometaši Olimpije so se še drugič v tednu dni pomerili z Galatasarayem. Ob dvoboju 3.kroga kvalifikacij lige prvakov proti slovitemu turškemu nasprotniku se v športni zgodbi ozremo tudi proti nadaljevanju evropske sezone za slovenske državne prvake.
V soboto se bo v Budimpešti začelo 19. svetovno prvenstvo v atletiki. Na Madžarskem bo nastopila trinajsterica slovenskih atletov in atletinj, osrednji imeni sta Tina Šutej in Kristjan Čeh.
Za najboljše motokrosiste sveta se je sezona nadaljevala z VN Švedske, na kateri je korak bližje konkurenci storil povratnik v karavani, Tim Gajser.
Slovenska košarkarska reprezentanca je pred odhodom na svetovno prvenstvo na Japonskem sodelovala na prijateljskem turnirju v Malagi, kjer se je pomerila s Španijo in ZDA. Dvoboja proti zahtevnima tekmecema sta bila najboljši preizkus za ekipo in hkrati opozorilo za zadnje popravke pred začetkom prvenstva na Okinawi.
Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu na Škotskem je tudi za drugi slovenski vrhunec poskrbel Tadej Pogačar, ki se je s konkurenco pomeril v vožnji na čas.
Enega izmed vrhuncev na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju pomeni finale v kombinaciji. Dobitnice kolajn v Bernu si bodo hkrati priborile tudi vozovnice za olimpijske igre v Parizu prihodnje leto.
Slovenski odbojkarji se pripravljajo na bližajoče se evropsko prvenstvo. V Mariboru so se pomerili z Egiptom, tekmo pa je zaznamovalo tudi slovo Mitje Gasparinija, ki je po dvajsetih letih igranja za reprezentanco končal svojo športno pot.
Carigrajski Galatasaray je poskrbel, da so nogometaši Olimpije drugič v zgodovini zaigrali pred nabito polnimi Stožicami. O nogometnem spektaklu slovenskih državnih prvakov proti turškemu velikanu v 3. krogu kvalifikacij lige prvakov podrobneje v tokratni športni zgodbi.
Za slovensko košarkarsko reprezentanco se priprave na svetovno prvenstvo nadaljujejo brez poškodovanega Vlatka Čančarja, se je pa ekipi pred tekmo s Črno goro pridružil še zadnji s seznama vpoklicanih igralcev, naturalizirani center Mike Tobey.
Svetovno prvenstvo v športnem plezanju je v Bernu ponudilo še enega izmed vrhuncev za slovensko reprezentanco. Plezalke na čelu z Janjo Garnbret so se pomerile v težavnosti.
Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Glasgowu se bodo tekmovalci za odličja pomerili na cestni dirki. Osrednji adut slovenske reprezentance bo Tadej Pogačar, ki pa bo imel ob sebi mlajšo in manj izkušeno ekipo pomočnikov.
Neveljaven email naslov