Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Letošnja evropska sezona košarkarjev Olimpije je najslabša v zgodovini kluba. Slovenski prvaki v evropskem pokalu neuspešno lovijo zmago, precej bolje pa jim kaže v regionalnem tekmovanju, v katerem so v družbi vodilnih ekip. V Stožicah so se včeraj pomerili s slovito zagrebško Cibono.
Primož Roglič je tekmovalec, ki je močno spremenil slovenski kolesarski svet. Pred leti je oral ledino na največjih dirkah in poskrbel za dvig priljubljenosti kolesarstva pri nas. S svojimi nastopi je močno zaznamoval tudi letošnje leto.
Sredi sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju se je zamenjalo vodstvo ženskega dela reprezentance v tehničnih disciplinah. V vlogi glavnega trenerja bo alpske smučarke poslej vodil Mitja Kunc.
Društvo športnih novinarjev Slovenije je razglasilo najboljše športnike, športnice in ekipo letošnjega leta. Slavnostni prireditvi, ki vsako leto poteka že od leta 1968, in nagrajencem se posvetimo v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji v tehničnih disciplinah so se v Alta Badii dvakrat pomerili v veleslalomu. Tradicionalno prizorišče svetovnega pokala v italijanskih Dolomitih zelo ustreza Žanu Kranjcu, ki je poskrbel za prvo slovensko uvrstitev na zmagovalni oder v letošnji sezoni.
Sezona svetovnega pokala se je v moški konkurenci začela precej monotono. Zdi se, da so v rahli prednosti nemški in avstrijski tekmovalci, ki se jim počasi približujejo drugi. Med temi tudi vse bolj stanovitni slovenski orli, ki stopnjujejo formo pred začetkom novoletne turneje.
V 12. krogu jadranske lige sta se pomerila najuspešnejša slovenska kluba Olimpija in Krka. Dvoboj obeh ekip je danes le še bleda senca nekdaj vročega derbija, ki je polnil košarkarske dvorane.
Smučarske skakalke so v Engelbergu, kjer nastopajo tudi skakalci, na veliki napravi odprle tekmovalni konec tedna. Čeprav je prizorišče v Švici šele drugo za dekleta v letošnji sezoni, je že zdaj jasno, da so se razmerja moči v svetovnem pokalu precej spremenila.
Končan je skupini del evropskih nogometnih pokalov, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ljubljanski ACH Volley sezone na najvišji klubski ravni ni začel po željah, izkupiček je po prvi polovici skupinskega dela manjši od pričakovanj.
Po evropskem prvenstvu v Romuniji, na katerem je slovenska reprezentanca pustila dober vtis, se bodo plavalke in plavalci v kratkih bazenih pomerili še za državne naslove.
Na svetovnem prvenstvu rokometašic se bodo z današnjimi tekmami začeli četrtfinalni boji. Slovenija je bila za osmerico najboljših malce prekratka, je pa v Skandinaviji izpolnila cilj ter si zagotovila olimpijske kvalifikacije.
Uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih so zaznamovali predvsem tekmovalci iz Avstrije in Nemčije, ki so na prvih tekmah korak pred konkurenco.
Po vseh težavah z vremenskimi razmerami se je letošnja sezona tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju začela tudi za predstavnike v hitrih disciplinah. V teh je naš osrednji adut, ki cilja na najvišja mesta, Ilka Štuhec.
Po uvodu na Švedskem biatlonska karavana svetovnega pokala nadaljuje sezono v Avstriji. V Hochfilznu so se tekmovanja začela s preizkušnjama v sprintu.
Med ljubitelji odbojke odmeva prestop Nika Mujanoviča, ki se je iz Kamnika preselil v Monzo. Devetnajstletnik je k italijanskemu predstavniku prestopil brez dovoljenja svojega kluba in domače zveze, Mednarodna odbojkarska zveza pa je odločila v prid igralca, ki je medtem že zaigral za svojega novega delodajalca in postal četrti Slovenec z nastopom v letošnji sezoni močnega italijanskega prvenstva.
S tekmo desetega kroga proti Hapoelu iz Tel Aviva so košarkarji Olimpije vstopili v drugo polovico letošnje sezone evropskega pokala. Ob dozdajšnjih neuspehih je končnica tekmovanja povsem nerealen cilj.
Rokometaši Gorenja so skupinski del evropske lige pred domačim občinstvom končali proti vodilnemu moštvu v skupini, švedskemu Sävehofu.
Za slovenske rokometašice se je s tekmo proti Francozinjam sklenil prvi del svetovnega prvenstva na Norveškem. Slovenke se iz Stavangerja selijo v Trondheim, kjer bodo lovile končnico turnirja. Nasprotnice v drugem delu tekmovanja oziroma za četrtfinalni vstopnici bodo Avstrijke, Južne Korejke in gostiteljice Norvežanke.
Stožice so gostile drugi letošnji nogometni derbi med najuspešnejšima slovenskima kluboma. O nogometnem derbiju, z reprezentančnim pridihom po žrebu skupini za evropsko prvenstvo, bo tekla beseda v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov