Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
“Od enega hiphoperja sem se poslovil z ‘Ostani črn’. Potem sem začel vsem to govoriti. Ostani to, kar si,” je svoj odjavni podpis v Spetku opisal Miha Šalehar. Naš priljubljeni voditelj je sredi februarja v Spetku gostil svojega stotega gosta, to je bil Arne Hodalič. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič Mihija povabil v podkast Številke.
Prej ste na Valu 202 že vodili Toplovod in jutranji program. Kako je sploh padla ideja za Spetek?
Stvar je šla postopoma. Moji začetki na RTV Slovenija so se začeli na televiziji. Nikdar si nisem mislil, da bom delal na radiu. Mama mi je sicer že pri 16 letih težila, naj grem na avdicijo na Radio Študent. Ko sem delal na televiziji, me je pred televizijo srečala Darja Groznik, ki je bila takrat urednica Vala 202, in me povabila na radio. Potem je nastal format Toplovoda. Po nekaj letih je do mene prišla Nataša Zanuttini in rekla, da bi me dala v jutranji program. Petkovi popoldnevi so nato bili nadgradnja.
Del Spetka so tudi intervjuji, v katerih imate na voljo samo 20 minut. To je precej malo, kajne?
Intervjuji so občutljiva stvar. 20 minut je zelo kratek format. Verjamem, da je do radia prijazen, meni osebno pa ni všeč. V mislih imam nekaj gostov, a jih ne bo, ker se mi zdi, da je to prekratek čas.
Kdo je dovolj zanimiv za vaše vabilo?
Jaz sem malce bolj popustljiv, kar se tiče meril pri izbiri gostov. Zadostuje mi, da je nekdo prepoznan kot družbeni fenomen, nekdo, ki s svojimi dejavnostmi vzdigne dovolj prahu. Moja šefica Nataša Zanuttini pa je stara radijska mačka in ji gre zaupati pri instinktu, da ne bi vsakega dajali v eter. Meni je tekmovalec v resničnostnem šovu, ki nam dnevno ali tedensko podarja vedra bedarij, zanimiv subjekt za obravnavo. Zanima me njegov profil. Kdo so ti ljudje? Ona pa je radijska mačka z občutkom. Ko sem imel Nejca iz Bara, je imela prav.
Koga si najbolj želite gostiti? Menda se vam predsednik države Borut Pahor že dolgo izogiba?
Zdaj sem malce užaljen. Kot pravijo naši južni sosedje, babica je šla s kolači pravkar mimo. Zdaj je vseprisoten in razvpit … Morda se bo zdelo domišljavo, a ne vem, zakaj se me predsednik že leto in pol, odkar ga vabim, tako vneto izogiba. Težko bi rekel, da ima Val 202 tako slabši ugled od drugih razvedrilnih slotov, kamor se je z veseljem ponujal. Malo sem užaljen.
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
“Od enega hiphoperja sem se poslovil z ‘Ostani črn’. Potem sem začel vsem to govoriti. Ostani to, kar si,” je svoj odjavni podpis v Spetku opisal Miha Šalehar. Naš priljubljeni voditelj je sredi februarja v Spetku gostil svojega stotega gosta, to je bil Arne Hodalič. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič Mihija povabil v podkast Številke.
Prej ste na Valu 202 že vodili Toplovod in jutranji program. Kako je sploh padla ideja za Spetek?
Stvar je šla postopoma. Moji začetki na RTV Slovenija so se začeli na televiziji. Nikdar si nisem mislil, da bom delal na radiu. Mama mi je sicer že pri 16 letih težila, naj grem na avdicijo na Radio Študent. Ko sem delal na televiziji, me je pred televizijo srečala Darja Groznik, ki je bila takrat urednica Vala 202, in me povabila na radio. Potem je nastal format Toplovoda. Po nekaj letih je do mene prišla Nataša Zanuttini in rekla, da bi me dala v jutranji program. Petkovi popoldnevi so nato bili nadgradnja.
Del Spetka so tudi intervjuji, v katerih imate na voljo samo 20 minut. To je precej malo, kajne?
Intervjuji so občutljiva stvar. 20 minut je zelo kratek format. Verjamem, da je do radia prijazen, meni osebno pa ni všeč. V mislih imam nekaj gostov, a jih ne bo, ker se mi zdi, da je to prekratek čas.
Kdo je dovolj zanimiv za vaše vabilo?
Jaz sem malce bolj popustljiv, kar se tiče meril pri izbiri gostov. Zadostuje mi, da je nekdo prepoznan kot družbeni fenomen, nekdo, ki s svojimi dejavnostmi vzdigne dovolj prahu. Moja šefica Nataša Zanuttini pa je stara radijska mačka in ji gre zaupati pri instinktu, da ne bi vsakega dajali v eter. Meni je tekmovalec v resničnostnem šovu, ki nam dnevno ali tedensko podarja vedra bedarij, zanimiv subjekt za obravnavo. Zanima me njegov profil. Kdo so ti ljudje? Ona pa je radijska mačka z občutkom. Ko sem imel Nejca iz Bara, je imela prav.
Koga si najbolj želite gostiti? Menda se vam predsednik države Borut Pahor že dolgo izogiba?
Zdaj sem malce užaljen. Kot pravijo naši južni sosedje, babica je šla s kolači pravkar mimo. Zdaj je vseprisoten in razvpit … Morda se bo zdelo domišljavo, a ne vem, zakaj se me predsednik že leto in pol, odkar ga vabim, tako vneto izogiba. Težko bi rekel, da ima Val 202 tako slabši ugled od drugih razvedrilnih slotov, kamor se je z veseljem ponujal. Malo sem užaljen.
Na srečo tokrat gledamo skozi prizmo filozofije. Gostja Olga Markič se je razgovorila tudi o vse večji prisotnosti umetne inteligence in njenih pasti. Vabljeni k poslušanju.
Srečo tokrat iščemo v vzgoji. Je danes bolj permesivna? Kje delamo napake? Smo starši preveč zaščitniški? Kaj bi bilo treba spremeniti? Odgovore pozna doktor Aleksander Zadel, ki razmišlja tudi o odnosih.
Tokrat smo se pogovarjali s pevcem skupine Mi2 in pisateljem Jernejem Dirnbekom. Njegovo delo zaznamuje humor in pregovorno dobra volja, zato je bil idealen kandidat za gosta v sezoni, v kateri se ukvarjamo s srečo. Vzemite si slabo uro in spoznajte Jerneja malo drugače.
Delovna sreča je koncept vodenja in delovanja organizacij, s tem pa ključni dejavnik poslovnega uspeha, sta prepričani Petra Božič Blagajac in Maja Lončar. Ambasadorki delovne sreče razložita koncept in kako priti do sreče na področju, kjer preživimo več kot 13 let. Vabljeni k poslušanju.
Tjaša M. Kos je psihologinja in doktorica psihoterapevtske znanosti. Pri 24 letih je oslepela, pri okrevanju je imela veliko pomoči in podpore, zaradi česar je nadaljevala svojo pot in cilj. Kaj meni o sreči in nesreči? Vabljeni k poslušanju!
Dobrodošli v 10. sezoni Številk, v kateri se bomo ukvarjali s srečo na tisoč in en način. Za uvod predstavljamo nekoga, ki ima srečo v imenu, v javnosti pa se pojavlja ob naravnih nesrečah - z nami je Srečko Šestan, poveljnik državne civilne zaščite. V slabi uri pogovora se je razgovoril o številnih temah: od službe in veseljem, ki ga občuti pri delu z lesom pa do žene, izletov in osebne sreče. Vabljeni k poslušanju.
Knjižno sezono smo začeli z vprašanjem o pomenu knjižničarja, končujemo pa jo s temo o pomenu in vlogi knjižnic. Gostja aktualne epizode je Nina Svetelj iz Mestne knjižnice Kranj. Vabljeni k poslušanju!
Tokrat odpiramo nov žanr, v 20. epizodi knjižne sezone se namreč ukvarjamo s fantazijsko literaturo. Gostja je pisateljica Julija Lukovnjak, ki je ravno izdala drugi roman iz serije o Edgarju Kaosu. Vabljeni k poslušanju!
V knjižni sezoni tokrat gostimo Veroniko Šoster, ki je velika zaljubljenka v knjige, saj jih ureja, o njih piše kritike, vodi pa tudi bralne klube. Vabljeni k poslušanju epizode, v kateri je podrobneje govorila o urednikovanju, med drugim je tudi opisala delo Materinska knjižica, ki smo jo v tej sezoni že obravnavali.
Šport, morala, doping in nevednost. Novinar in atlet Lucijan Zalokar je v knjigi Dirka od bloka do drevesa nanizal serijo esejev o dopingu. Vabljeni k poslušanju.
V knjižni sezoni Številk tokrat govorimo o poeziji. Gostja je večkrat nagrajena pesnica Nina Dragičević, ki je razmišljala tako o poeziji kot družbi. Vabljeni k poslušanju.
Kakovost knjige ni pomembna le od avtorjev in urednikov, pri prenašanju tujih pisateljev je še kako pomembna kakovost prevodov. Tokrat gostimo izvrstno prevajalko Tino Mahkota, ki se je razgovorila o svojem delu, veliko pa je povedala tudi o Georgeu Orwellu. Vabljeni k poslušanju!
Kemik in komunikator znanosti Matej Huš je pred kratkim izdal knjigo Od kvarkov do zvezd. Gre za zbirko njegovih poljudnih tekstov, v katerih piše predvsem o fiziki, kemiji, biologiji, matematiki in astronomiji. Vabljeni k poslušanju.
Torkat gostimo ilustratorko Majo Kastelic. Govora je bilo o njeni slikanici Deček in hiša, kako je začela delovati kot restovratorka, nato pa približno pred desetletjem presedlala v svet knjig. Vabljeni, da odprete platnice njene zgodbe.
Ob 8. obletnici podkasta Številke je v živi epizodi gostoval Matevž Šalehar Hamo. Pevec skupine Tribute 2 Love je na 22. 2. v 222. epizodi razmišljal o 2 knjigah, glasbi in ljubezni.
Marko Pokorn je več let v Delu objavljal kolumne, zdaj je naredil izbor, ki ga je povezal v knjigo Smešno, ma non troppo. Vabljeni k poslušanju enournega pogovora, v katerem se je dotaknil številnih tem: od pandemije, medicine pa do humorja.
Katarina Šeme je pred kratkim izdala prvenec Sumatra. Gre za risoroman, v katerem je opisala svoje študijsko leto na tem indonezijskem otoku.
Tadej Golob je v svojem bogatem in pestrem življenju počel marsikaj: bil je novinar in alpinist, javnost pa ga zadnja leta najbolj pozna kot uspešnega pisatelja in enega redkih, ki danes pri nas lahko živi zgolj od pisanja. Tako tokrat v ospredju ni ena sama knjiga, ampak celotni opus in Tadej osebno. Vablejni k poslušanju!
Od leta 2022 se poslavljamo s knjigo Življenje in delo z lesom, v kateri sta Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert opisala svojo izkušnjo, kako sta se iz betonske džungle preselila v majhno vas Novi kot, kjer sta kupila staro leseno hišo, jo prenovila in o tem napisala knjigo.
Kaj hoče ženska? Večno vprašanje si je že zastavil sloviti Sigmund Freund, a pri tem ni našel odgovora. To vprašanje si je postavil tudi novinarka Dela Irena Štaudohar in v zbirki 17 zgodb opisala 17 izjemnih dam, ki so iskale svobodo in ljubezen. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov