Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
“Od enega hiphoperja sem se poslovil z ‘Ostani črn’. Potem sem začel vsem to govoriti. Ostani to, kar si,” je svoj odjavni podpis v Spetku opisal Miha Šalehar. Naš priljubljeni voditelj je sredi februarja v Spetku gostil svojega stotega gosta, to je bil Arne Hodalič. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič Mihija povabil v podkast Številke.
Prej ste na Valu 202 že vodili Toplovod in jutranji program. Kako je sploh padla ideja za Spetek?
Stvar je šla postopoma. Moji začetki na RTV Slovenija so se začeli na televiziji. Nikdar si nisem mislil, da bom delal na radiu. Mama mi je sicer že pri 16 letih težila, naj grem na avdicijo na Radio Študent. Ko sem delal na televiziji, me je pred televizijo srečala Darja Groznik, ki je bila takrat urednica Vala 202, in me povabila na radio. Potem je nastal format Toplovoda. Po nekaj letih je do mene prišla Nataša Zanuttini in rekla, da bi me dala v jutranji program. Petkovi popoldnevi so nato bili nadgradnja.
Del Spetka so tudi intervjuji, v katerih imate na voljo samo 20 minut. To je precej malo, kajne?
Intervjuji so občutljiva stvar. 20 minut je zelo kratek format. Verjamem, da je do radia prijazen, meni osebno pa ni všeč. V mislih imam nekaj gostov, a jih ne bo, ker se mi zdi, da je to prekratek čas.
Kdo je dovolj zanimiv za vaše vabilo?
Jaz sem malce bolj popustljiv, kar se tiče meril pri izbiri gostov. Zadostuje mi, da je nekdo prepoznan kot družbeni fenomen, nekdo, ki s svojimi dejavnostmi vzdigne dovolj prahu. Moja šefica Nataša Zanuttini pa je stara radijska mačka in ji gre zaupati pri instinktu, da ne bi vsakega dajali v eter. Meni je tekmovalec v resničnostnem šovu, ki nam dnevno ali tedensko podarja vedra bedarij, zanimiv subjekt za obravnavo. Zanima me njegov profil. Kdo so ti ljudje? Ona pa je radijska mačka z občutkom. Ko sem imel Nejca iz Bara, je imela prav.
Koga si najbolj želite gostiti? Menda se vam predsednik države Borut Pahor že dolgo izogiba?
Zdaj sem malce užaljen. Kot pravijo naši južni sosedje, babica je šla s kolači pravkar mimo. Zdaj je vseprisoten in razvpit … Morda se bo zdelo domišljavo, a ne vem, zakaj se me predsednik že leto in pol, odkar ga vabim, tako vneto izogiba. Težko bi rekel, da ima Val 202 tako slabši ugled od drugih razvedrilnih slotov, kamor se je z veseljem ponujal. Malo sem užaljen.
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
“Od enega hiphoperja sem se poslovil z ‘Ostani črn’. Potem sem začel vsem to govoriti. Ostani to, kar si,” je svoj odjavni podpis v Spetku opisal Miha Šalehar. Naš priljubljeni voditelj je sredi februarja v Spetku gostil svojega stotega gosta, to je bil Arne Hodalič. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič Mihija povabil v podkast Številke.
Prej ste na Valu 202 že vodili Toplovod in jutranji program. Kako je sploh padla ideja za Spetek?
Stvar je šla postopoma. Moji začetki na RTV Slovenija so se začeli na televiziji. Nikdar si nisem mislil, da bom delal na radiu. Mama mi je sicer že pri 16 letih težila, naj grem na avdicijo na Radio Študent. Ko sem delal na televiziji, me je pred televizijo srečala Darja Groznik, ki je bila takrat urednica Vala 202, in me povabila na radio. Potem je nastal format Toplovoda. Po nekaj letih je do mene prišla Nataša Zanuttini in rekla, da bi me dala v jutranji program. Petkovi popoldnevi so nato bili nadgradnja.
Del Spetka so tudi intervjuji, v katerih imate na voljo samo 20 minut. To je precej malo, kajne?
Intervjuji so občutljiva stvar. 20 minut je zelo kratek format. Verjamem, da je do radia prijazen, meni osebno pa ni všeč. V mislih imam nekaj gostov, a jih ne bo, ker se mi zdi, da je to prekratek čas.
Kdo je dovolj zanimiv za vaše vabilo?
Jaz sem malce bolj popustljiv, kar se tiče meril pri izbiri gostov. Zadostuje mi, da je nekdo prepoznan kot družbeni fenomen, nekdo, ki s svojimi dejavnostmi vzdigne dovolj prahu. Moja šefica Nataša Zanuttini pa je stara radijska mačka in ji gre zaupati pri instinktu, da ne bi vsakega dajali v eter. Meni je tekmovalec v resničnostnem šovu, ki nam dnevno ali tedensko podarja vedra bedarij, zanimiv subjekt za obravnavo. Zanima me njegov profil. Kdo so ti ljudje? Ona pa je radijska mačka z občutkom. Ko sem imel Nejca iz Bara, je imela prav.
Koga si najbolj želite gostiti? Menda se vam predsednik države Borut Pahor že dolgo izogiba?
Zdaj sem malce užaljen. Kot pravijo naši južni sosedje, babica je šla s kolači pravkar mimo. Zdaj je vseprisoten in razvpit … Morda se bo zdelo domišljavo, a ne vem, zakaj se me predsednik že leto in pol, odkar ga vabim, tako vneto izogiba. Težko bi rekel, da ima Val 202 tako slabši ugled od drugih razvedrilnih slotov, kamor se je z veseljem ponujal. Malo sem užaljen.
Boštjan Anžin predstavlja delo dopisnika, po Nemčiji zdaj že nekaj let poroča iz Beograda.
Oto Luthar je zgodovinar, Prekmurec in direktor ZRC SAZU, o vseh temah se je podrobno razgovoril za Številke.
Zoran Predin junija praznuje 40 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti je v Številkah podoživel svojo kariero in se zazrl v prihodnost.
Vsak človek mora za svoje preživetje spati, a zakaj? Znanstvenikom še danes ni popolnoma jasno, od kod izvira ta potreba. Somnologinja Leja Dolenc Grošelj je podala številne zanimivosti o spanju.
Družba je napredovala zaradi empatije, nemalokrat pa imamo primere, v katerih je družba 'sposobna' holokavsta. Kaj je razlog za take preobrazbe? Odgovore smo iskali s psihologinjo Hano Hawlina.
Vzgoja otrok je izjemno zahtevna, po nekaterih raziskavah starši na celotni poti vzgoje enega potomca porabijo okrog 100.000 evrov in 13 milijonov kalorij. Pediatrinja Tina Bregant je razgrnila pogled v možgane in razložila dejavnike, ki vplivajo na vzgojo otrok.
Smo res postali družba narcisev? Kaj vpliva na razvoj narcisizma? Kakšno vlogo ima pri tem vzgoja? Na ta in številna druga vprašanja je odgovorila psihologinja in psihoterapevtka Polona Matjan Štuhec.
Na kulturni praznik smo gostili Aljošo Harlamova, pisatelja, kritika in urednika.
Ob 100. obletnici Mednarodne astronomske zveze smo se zazrli v stoletje raziskav, pomenu izobraževanja in astronomije. Voditelj oddaje Slavko Jerič je gostil Andreja Guština.
Tina Kristan je večkrat nagrajena novinarka, pred leti je razkrika afero z visokošolskimi dodatki. Preiskusila se je v številnih novinarskih formatih, med drugim pa opravlja doktorat iz statistike.
Kozma Ahačič je jezikoslovec, ki deluje na ZRC SAZU, pri svojem delu je sila uspešen, saj mu je uspelo popularizirati strast do jezika. V pogovoru se dotakne številnih tem - od strasti do jezika in nogometa pa vse do osebnih težav kot je njegovo jeclanje.
Veseli december je v polnem razmahu, na eni strani vidimo podobe veselja, na drugi strani pa je precej ljudi osamljenih. Tokrat predstavljamo ravno osamljenost.
December je čas obdarovanj, a vsi si tega ne morejo privoščiti. Predstavljamo akcijo Trije zimski botri, ki obdaruje otroke iz depriviligeranih družin.
Nikola Sekulović sodi med najbolj izkušene basiste v slovenski glasbeni sceni, dovolj zgovoren je samo pregled izstopajočih skupin, v katerih je sodeloval (Demolition Group, Laibach, Dan D). Pred kratkim je Dan D izdal novo ploščo, Sekulović se je razgovoril o kreativnem procesu nastajanju plošče Milo za drago, slovenski glasbi in še čem. Vabljeni k poslušanju!
Matjaž Ambrožič že desetletje živi v Londonu, od koder spremlja angleško nogometno ligo. V Številkah je podrobno razložil zakulisje najbolj popularne nogometne lige na svetu.
Ob 100. letnici konca prve svetovne vojne je gostja Številk zgodovinarka Petra Svoljšak, ki je opisala številne poglede in posledice štiriletne vojne. Od porušenih mest, večje vloge žensk do vpliva na akterje druge svetovne vojne.
Slovenija je na področju umorov ena najbolj varnih držav na svetu. Gostja Številk je Mojca M. Plesničar, ki je analizirala skoraj 500 umorov v času samostojne države. Predstavila je nekatera spoznanja, spregovorila pa je tudi o kaznovanju.
Letos mineva 50 let od rojstva filma 2001 Odiseja v vesolju. Filmski publicist Matic Majcen je ob tem jubileju napisal posebno knjigo, o kateri je govoril v Številkah. Spregovoril je tudi o režiserju Stanleyju Kubricku in žanru ZF-filma.
Severa Gjurin je priznana pevka in likovnica, pri svojem izražanju se rada igra s čutili, preverite!
Peto sezono podkasta Številke odpira Anže Kopitar. Najboljši slovenski hokejist je predstavil svojo akademijo, opisal svoje življenje v Los Angelesu ter razmišljal o naslednjih sanjah in načrtih.
Neveljaven email naslov