Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
“Od enega hiphoperja sem se poslovil z ‘Ostani črn’. Potem sem začel vsem to govoriti. Ostani to, kar si,” je svoj odjavni podpis v Spetku opisal Miha Šalehar. Naš priljubljeni voditelj je sredi februarja v Spetku gostil svojega stotega gosta, to je bil Arne Hodalič. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič Mihija povabil v podkast Številke.
Prej ste na Valu 202 že vodili Toplovod in jutranji program. Kako je sploh padla ideja za Spetek?
Stvar je šla postopoma. Moji začetki na RTV Slovenija so se začeli na televiziji. Nikdar si nisem mislil, da bom delal na radiu. Mama mi je sicer že pri 16 letih težila, naj grem na avdicijo na Radio Študent. Ko sem delal na televiziji, me je pred televizijo srečala Darja Groznik, ki je bila takrat urednica Vala 202, in me povabila na radio. Potem je nastal format Toplovoda. Po nekaj letih je do mene prišla Nataša Zanuttini in rekla, da bi me dala v jutranji program. Petkovi popoldnevi so nato bili nadgradnja.
Del Spetka so tudi intervjuji, v katerih imate na voljo samo 20 minut. To je precej malo, kajne?
Intervjuji so občutljiva stvar. 20 minut je zelo kratek format. Verjamem, da je do radia prijazen, meni osebno pa ni všeč. V mislih imam nekaj gostov, a jih ne bo, ker se mi zdi, da je to prekratek čas.
Kdo je dovolj zanimiv za vaše vabilo?
Jaz sem malce bolj popustljiv, kar se tiče meril pri izbiri gostov. Zadostuje mi, da je nekdo prepoznan kot družbeni fenomen, nekdo, ki s svojimi dejavnostmi vzdigne dovolj prahu. Moja šefica Nataša Zanuttini pa je stara radijska mačka in ji gre zaupati pri instinktu, da ne bi vsakega dajali v eter. Meni je tekmovalec v resničnostnem šovu, ki nam dnevno ali tedensko podarja vedra bedarij, zanimiv subjekt za obravnavo. Zanima me njegov profil. Kdo so ti ljudje? Ona pa je radijska mačka z občutkom. Ko sem imel Nejca iz Bara, je imela prav.
Koga si najbolj želite gostiti? Menda se vam predsednik države Borut Pahor že dolgo izogiba?
Zdaj sem malce užaljen. Kot pravijo naši južni sosedje, babica je šla s kolači pravkar mimo. Zdaj je vseprisoten in razvpit … Morda se bo zdelo domišljavo, a ne vem, zakaj se me predsednik že leto in pol, odkar ga vabim, tako vneto izogiba. Težko bi rekel, da ima Val 202 tako slabši ugled od drugih razvedrilnih slotov, kamor se je z veseljem ponujal. Malo sem užaljen.
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
“Od enega hiphoperja sem se poslovil z ‘Ostani črn’. Potem sem začel vsem to govoriti. Ostani to, kar si,” je svoj odjavni podpis v Spetku opisal Miha Šalehar. Naš priljubljeni voditelj je sredi februarja v Spetku gostil svojega stotega gosta, to je bil Arne Hodalič. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič Mihija povabil v podkast Številke.
Prej ste na Valu 202 že vodili Toplovod in jutranji program. Kako je sploh padla ideja za Spetek?
Stvar je šla postopoma. Moji začetki na RTV Slovenija so se začeli na televiziji. Nikdar si nisem mislil, da bom delal na radiu. Mama mi je sicer že pri 16 letih težila, naj grem na avdicijo na Radio Študent. Ko sem delal na televiziji, me je pred televizijo srečala Darja Groznik, ki je bila takrat urednica Vala 202, in me povabila na radio. Potem je nastal format Toplovoda. Po nekaj letih je do mene prišla Nataša Zanuttini in rekla, da bi me dala v jutranji program. Petkovi popoldnevi so nato bili nadgradnja.
Del Spetka so tudi intervjuji, v katerih imate na voljo samo 20 minut. To je precej malo, kajne?
Intervjuji so občutljiva stvar. 20 minut je zelo kratek format. Verjamem, da je do radia prijazen, meni osebno pa ni všeč. V mislih imam nekaj gostov, a jih ne bo, ker se mi zdi, da je to prekratek čas.
Kdo je dovolj zanimiv za vaše vabilo?
Jaz sem malce bolj popustljiv, kar se tiče meril pri izbiri gostov. Zadostuje mi, da je nekdo prepoznan kot družbeni fenomen, nekdo, ki s svojimi dejavnostmi vzdigne dovolj prahu. Moja šefica Nataša Zanuttini pa je stara radijska mačka in ji gre zaupati pri instinktu, da ne bi vsakega dajali v eter. Meni je tekmovalec v resničnostnem šovu, ki nam dnevno ali tedensko podarja vedra bedarij, zanimiv subjekt za obravnavo. Zanima me njegov profil. Kdo so ti ljudje? Ona pa je radijska mačka z občutkom. Ko sem imel Nejca iz Bara, je imela prav.
Koga si najbolj želite gostiti? Menda se vam predsednik države Borut Pahor že dolgo izogiba?
Zdaj sem malce užaljen. Kot pravijo naši južni sosedje, babica je šla s kolači pravkar mimo. Zdaj je vseprisoten in razvpit … Morda se bo zdelo domišljavo, a ne vem, zakaj se me predsednik že leto in pol, odkar ga vabim, tako vneto izogiba. Težko bi rekel, da ima Val 202 tako slabši ugled od drugih razvedrilnih slotov, kamor se je z veseljem ponujal. Malo sem užaljen.
V zadnji epizodi 4. sezone podkasta Številke smo se zazrli v prihodnost, osnovno vprašanje, ki smo si ga postavili je: kakšen bo svet leta 2050? V prihodnost smo pogledali skozi štiri različne prizme.
Večina športnikov celotno kariero tekmuje za eno samo državo, a obstajajo izjema. Ena od teh je Mihael Žgank, ki je še lani naslov svetovnega podprvaka osvojil za Slovenijo, kmalu zatem pa se je odločil, da bo tekmoval za Turčijo. Spoznajte njegovo zgodbo.
V 113. epizodi podkasta Številke raziskujemo vse o telefonski številki 113, na katero občani lahko pokličejo policijo na pomoč. Lani je bilo takih klicev več kot pol milijona. Kdo so ljudje, ki se javljajo na številko 113? Kdo sproži reševalno akcijo? In nenazadnje, kdo so policisti, ki se na terenu odzvojejo na pomoč? Ni vam treba klicati na 113, vabljeni k poslušanju 113. epizode Številk ...
Mineva natanko 24 let od bronaste medalje Jureta Koširja, ki jo je osvojil na olimpijskih igrah v Lillehammerju. Nekdanji vrhunski alpski smučar nas bo popeljal po svoji športni poti, na kateri sta ga spremljala tudi Igor E. Bergant in Klemen Klemen.
Le malo stvari je leto 2017 zaznamovalo v taki meri, kot so ga zaznamovale kriptovalute. V Številkah smo prvo oddajo v letu 2018 posvetili prav temu pojavu, zgodbo pa začenjamo pri vprašanju, kaj sploh je denar.
Za podkastom Številke je pestro leto 2017, v katerem je izšlo skoraj 30 epizod. Nekaj vrhuncev leta je voditelj oddaje Slavko Jerič podoživel z radijsko kolegico Marušo Kerec.
V decembrski oddaji pozornost posvečamo najmlajšim in njihovim željam. Ena večjih je brez dvoma gledanje risank, zato tokrat raziskujemo številne vidike animiranih serij, ob strokovnjakih pa so besedo seveda dobili tudi otroci.
Zakaj alpinisti osvajajo visoke gore in tvegajo svoja življenja? V Številkah smo zavrteli kolo časa in se spomnili na slovensko odpravo na Muztagh Tower leta 2008, kamor so se odpravili Pavle Kozjek, Gregor Kresal in Dejan Miškovič. Prvi je pri spustu umrl, drugi je huje zbolel, tretji pa je bil na gori ujet več dni. Podoživite njihovo zgodbo in njihove razloge zakaj plezati.
Starši med nosečnostjo najpogosteje pričakujejo zdravega otroka, zato je prihod otroka s posebnimi potrebami lahko predstavlja velik šok. Petra in Sašo Greiner sta leta 2010 dobila deklico Sofijo, ki ima trisomijo 13. V pogovoru za Številke sta podoživela številne težave in spoznanja, na katerih sta gradila tudi svoj odnos. Vabljeni k poslušanju.
Podkast Številke se vrača v spremenjeni obliki. Celotna četrta sezona bo posvečena želji in strahu. Junak prve zgodbe je Goran Dragić. Najboljši slovenski košarkar si je ves čas želel uspeti na največjem odru, pri tem pa so mu pomagale tudi kritike. Zgodbo pripovedujejo Goran Dragić, Matej Avanzo in košarkarski novinarji.
Naslednji teden, natančno 8. septembra, se vrača podkast Številke, format oddaje bo v 4. sezoni precej drugačen. Voditelj oddaje Slavko Jerič se o spremembah pogovarja z Matejem Praprotnikom.
Tilen Jamnik je novinar na Multimedijskem centru RTV Slovenija, kjer skrbi predvsem za košarko. Pred kratkim je zagovarjal magistrsko nalogo o nacionalizmu v času nekdanje Jugoslavije, na primeru košarkarske reprezentance. Pri svojem delu je intervjujal 14 ključnih posameznikov, ki so od blizu spremljali najbolj odmevne trenutke: incident Vladeta Divca z zastavo na SP-ju 1990, odhod Jureta Zdovca iz EP-ja 1991 ter košarkarjev Hrvaške na podelitvi medalj na EP-ju 1995. Vabljeni k poslušanju.
Sašo Dolenc je eden najbolj prepoznavnih popularizatorjev znanosti, saj že 20 let ustvarja spletni portal Kvarkadabra, ki je namenjen tolmačenju znanosti. Filozof in fizik je pred kratkim izdal novo knjigo kratkih esejev o znanosti Vesolje zgodb. Vabljeni, da vanj vstopite tudi prek ušes!
Psihologija dela združuje številne pojme, ki so povezani z delom: brezposelnost, motiviranost, dober vodja, zvestoba, kadrovanje, lovci na glave, ... O njih je za Številke spregovorila Eva Boštjančič, profesorica ta psihologijo dela in organizacij na univerzi v Ljubljani.
Na podkastu Številke se še vedno igramo s številko 100. Tokrat je naše animacijsko vprašanje, kako bo izgledala Zemlja čez 100 milijonov let. Na to nam je skušal odgovoriti geolog Marko Vrabec, ki pa se je dotaknil še številnih drugih tem: od nastanka Zemlje, pomena geologije, tektonike, potresov, ...
Brane Oblak je bil eden redkih slovenskih nogometašev, ki je v času Jugoslavije nastopal v elitnih tujih ligah. Opazen pečat je pustil v Olimpiji, Hajduku, Schalkeju in Bayernu. Izbran je bil tudi za najboljšega slovenskega nogometaša v prvih 50 letih delovanja Uefe. Za Številke je spregovoril tik pred svojim 70. rojstnim dnem.
Pozdravi, delovni vzkliki, uganke, kletvice, ... to je le nekaj folklornih obrazcev. Kaj natančno so to? Kaj jih opredeljuje? Kako pogosto jih uporabljamo? Se jih sramujemo? Predstavlja nam jih Saša Babič, ki jih je popisala v knjigi Beseda ni konj.
Podkast Številke je v jubilejno stoto oddajo povabil tri nekdanje goste: boksar Dejan Zavec, astrofizik Tomaž Zwitter in pevec Tomi Meglič so pred občinstvom razmišljali o besedi edini. A to še zdaleč niso bile njihove edine besede ...
Triglav ni le najvišja gora v Sloveniji, ampak je skozi zgodovino postal tudi eden najprepoznavnejših simbolov naše države. Preverite nekaj utrinkov in zanimivosti o tej gori, ki nam jih je predstavil zgodovinar in alpinist Peter Mikša.
Ko se zazremo v nočno nebo, vidimo le nekaj tisoč zvezd, a v resnici jih štejemo v milijardah. Kaj sploh so? Kako nastanejo? Kako vplivajo na življenje? In kako končajo svoje življenje? To je le nekaj tem, o katerih je tokrat govorila astrofizižarka Maruša Žerjal.
Neveljaven email naslov