Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
“Od enega hiphoperja sem se poslovil z ‘Ostani črn’. Potem sem začel vsem to govoriti. Ostani to, kar si,” je svoj odjavni podpis v Spetku opisal Miha Šalehar. Naš priljubljeni voditelj je sredi februarja v Spetku gostil svojega stotega gosta, to je bil Arne Hodalič. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič Mihija povabil v podkast Številke.
Prej ste na Valu 202 že vodili Toplovod in jutranji program. Kako je sploh padla ideja za Spetek?
Stvar je šla postopoma. Moji začetki na RTV Slovenija so se začeli na televiziji. Nikdar si nisem mislil, da bom delal na radiu. Mama mi je sicer že pri 16 letih težila, naj grem na avdicijo na Radio Študent. Ko sem delal na televiziji, me je pred televizijo srečala Darja Groznik, ki je bila takrat urednica Vala 202, in me povabila na radio. Potem je nastal format Toplovoda. Po nekaj letih je do mene prišla Nataša Zanuttini in rekla, da bi me dala v jutranji program. Petkovi popoldnevi so nato bili nadgradnja.
Del Spetka so tudi intervjuji, v katerih imate na voljo samo 20 minut. To je precej malo, kajne?
Intervjuji so občutljiva stvar. 20 minut je zelo kratek format. Verjamem, da je do radia prijazen, meni osebno pa ni všeč. V mislih imam nekaj gostov, a jih ne bo, ker se mi zdi, da je to prekratek čas.
Kdo je dovolj zanimiv za vaše vabilo?
Jaz sem malce bolj popustljiv, kar se tiče meril pri izbiri gostov. Zadostuje mi, da je nekdo prepoznan kot družbeni fenomen, nekdo, ki s svojimi dejavnostmi vzdigne dovolj prahu. Moja šefica Nataša Zanuttini pa je stara radijska mačka in ji gre zaupati pri instinktu, da ne bi vsakega dajali v eter. Meni je tekmovalec v resničnostnem šovu, ki nam dnevno ali tedensko podarja vedra bedarij, zanimiv subjekt za obravnavo. Zanima me njegov profil. Kdo so ti ljudje? Ona pa je radijska mačka z občutkom. Ko sem imel Nejca iz Bara, je imela prav.
Koga si najbolj želite gostiti? Menda se vam predsednik države Borut Pahor že dolgo izogiba?
Zdaj sem malce užaljen. Kot pravijo naši južni sosedje, babica je šla s kolači pravkar mimo. Zdaj je vseprisoten in razvpit … Morda se bo zdelo domišljavo, a ne vem, zakaj se me predsednik že leto in pol, odkar ga vabim, tako vneto izogiba. Težko bi rekel, da ima Val 202 tako slabši ugled od drugih razvedrilnih slotov, kamor se je z veseljem ponujal. Malo sem užaljen.
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
“Od enega hiphoperja sem se poslovil z ‘Ostani črn’. Potem sem začel vsem to govoriti. Ostani to, kar si,” je svoj odjavni podpis v Spetku opisal Miha Šalehar. Naš priljubljeni voditelj je sredi februarja v Spetku gostil svojega stotega gosta, to je bil Arne Hodalič. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič Mihija povabil v podkast Številke.
Prej ste na Valu 202 že vodili Toplovod in jutranji program. Kako je sploh padla ideja za Spetek?
Stvar je šla postopoma. Moji začetki na RTV Slovenija so se začeli na televiziji. Nikdar si nisem mislil, da bom delal na radiu. Mama mi je sicer že pri 16 letih težila, naj grem na avdicijo na Radio Študent. Ko sem delal na televiziji, me je pred televizijo srečala Darja Groznik, ki je bila takrat urednica Vala 202, in me povabila na radio. Potem je nastal format Toplovoda. Po nekaj letih je do mene prišla Nataša Zanuttini in rekla, da bi me dala v jutranji program. Petkovi popoldnevi so nato bili nadgradnja.
Del Spetka so tudi intervjuji, v katerih imate na voljo samo 20 minut. To je precej malo, kajne?
Intervjuji so občutljiva stvar. 20 minut je zelo kratek format. Verjamem, da je do radia prijazen, meni osebno pa ni všeč. V mislih imam nekaj gostov, a jih ne bo, ker se mi zdi, da je to prekratek čas.
Kdo je dovolj zanimiv za vaše vabilo?
Jaz sem malce bolj popustljiv, kar se tiče meril pri izbiri gostov. Zadostuje mi, da je nekdo prepoznan kot družbeni fenomen, nekdo, ki s svojimi dejavnostmi vzdigne dovolj prahu. Moja šefica Nataša Zanuttini pa je stara radijska mačka in ji gre zaupati pri instinktu, da ne bi vsakega dajali v eter. Meni je tekmovalec v resničnostnem šovu, ki nam dnevno ali tedensko podarja vedra bedarij, zanimiv subjekt za obravnavo. Zanima me njegov profil. Kdo so ti ljudje? Ona pa je radijska mačka z občutkom. Ko sem imel Nejca iz Bara, je imela prav.
Koga si najbolj želite gostiti? Menda se vam predsednik države Borut Pahor že dolgo izogiba?
Zdaj sem malce užaljen. Kot pravijo naši južni sosedje, babica je šla s kolači pravkar mimo. Zdaj je vseprisoten in razvpit … Morda se bo zdelo domišljavo, a ne vem, zakaj se me predsednik že leto in pol, odkar ga vabim, tako vneto izogiba. Težko bi rekel, da ima Val 202 tako slabši ugled od drugih razvedrilnih slotov, kamor se je z veseljem ponujal. Malo sem užaljen.
Srž življenja je improvizacija. Tako je vsaj prepričan Boštjan Napotnik Napo. V tokratni oddaji se je razgovoril o številnih poljih ustvarjanja, kjer prisega na improvizacijo: od kuhanja do oglaševanja, od igranja do glasbe.
Evropska vesoljska agencija je letos razpisala natečaj, v katerem je iskala najboljšo rešitev, ki bi posledično pomagala pri podaljšanju življenja misije Mars Express. Med 40 skupinami je zmagala slovenska, v kateri je sodelovalo sedem strokovnjakov iz Inštituta Jožef Stefan. Eden od teh je bil tudi Bernard Ženko, ki nam je razkril številne podrobnosti tekmovanja in nam predstavil koncept strojnega učenja.
Šah že dolgo velja za kraljevsko igro. V času hladne vojne je cel svet spremljal obračun Bobbyja Fischerja in Borisa Spaskega, pred desetletji pa dvoboje ruskih velikanov Garija Kasparova in Anatolija Karpova. Danes šahovskemu svetu vlada Norvežan Magnus Carlsen. V čudoviti svet genialne igre nas je popeljala prva slovenska velemojstrica Darja Kapš.
Moto podkasta Številke je od športa do znanosti, od veselja do vesolja. V 80. epizodi gostuje Matej Praprotnik, zaprisežen radijec, ki je pomagal pri nastanku Številk, dobro pa se znajde na različnih področjih - od športa do znanosti, od veselja do vesolja.
Črke in številke so si na videz različne, a v resnici so si precej podobne. To velja vsaj v svetu Karin Cvetko Vah, ki je profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko, pred leti pa je stopila tudi v svet pisateljevanja. Vstopite v njen svet!
Šport je že zdavnaj postal industrijska panoga, v katerem se pretakajo milijoni, a ne za vse. Kakšen je položaj športnega marketinga pri nas, kdo je športna blagovna znamka in zakaj ... V Številkah je gostoval Tomaž Ambrožič.
Slovenski jezik je dobil eno zadnjih temeljnih del - to je Sinonimni slovar slovenskega jezika. Vodja projekta Jerica Snoj nam razloži, zakaj sinonimni slovar in ne slovar sopomenk, zakaj smo tak slovar potrebovali in kdo sploh določa, kaj je sinonim.
Peter Prevc je lani v svetovnem pokalu dominiral tako suvereno kot noben drug smučarski skakalec pred njim. Kako je doživljal sezono rekordov? Kako je sprejel Elanovo odločitev, da se umakne iz tega športa? Najboljši skakalec na svetu je tokratni gost Številk.
Filmska industrija je najbrž kriva, da se velik del ljudi boji umetne inteligence, ta bi namreč človeka lahko v nekaj desetletjih prehitela in povzročila človekovo izumrtje. Je res tako? Gost profesor Janez Demšar je prepričan, da temu ni tako.
Znanost na cesti je serija predavanj, ki že četrto leto skuša znanost v čim bolj razumljivi obliki predstaviti širšemu občinstvu. Avtorica projekta Saša Novak nas je popeljala v čas rojstva projekta ter nakazala različne oblike, v katero se lahko še razvije. Eden od teh je znanost med knjigami.
Darja Potočan je radijka že več kot 20 let, zadnja leta navdušuje poslušalce Radia SI, hkrati pa je ustvarjalka podkasta Marsowci.
Arheologija je včasih veljala kot pomožna zgodovinska veda, a se je že zdavnaj razvila v samostojno vedo. Tokratni gost arheolog Matija Črešnar nam je razkril nove metode raziskovanja, ki se trudijo čim manj posegati v okolje.
Debelost so že v srednjem veku poimenovali bolezen bogatih. Hrana človeku še nikoli ni bila tako dostopna, kot je danes, kar ima tudi negativne posledice v debelosti. Tokratna gostja zdravnica Tina Sentočnik nam je razkrila marsikatero skrivnost o debelosti in hujšanju.
Pred meseci je bil sprejet zakon, ki radijskim postajam predpisuje nove kvote slovenske glasbo. Kako to vpliva na delo izbiranja glasbe? Gostja Številk je Aida Kurtović, dolgoletna urednica glasbenih programov na Radiu Slovenija.
Eno temeljnih vprašanj je, če smo sami v vesolju. Veliko ljudi, znanstvenikov in organizacij se trudi odgovoriti na to vprašanje. Med temi je tudi institucija SETI, ki skuša ujeti radijski signal zunajzemeljske inteligence. Podrobnosti nam je razkril Seth Shostak.
Eno temeljnih vprašanj je, če smo sami v vesolju. Veliko ljudi, znanstvenikov in organizacij se trudi odgovoriti na to vprašanje. Med temi je tudi institucija SETI, ki skuša ujeti radijski signal zunajzemeljske inteligence. Podrobnosti nam je razkril Seth Shostak.
Podkast Številke se v zadnji epizodi druge sezone obrača sam vase, oziroma v organizacijo, v kateri nastaja - RTV Slovenija. O tej medijski hiši je razmišljal vršilec dolžnosti generalnega dirketorja tega zavoda Marko Filli.
Športna statistika je postala modern del nogometa. Ko govorimo o njej, pogosto mislimo o številu zadetkov in podaj, a v resnici z njo lahko preučujemo marsikaj več. To na nogometnem observatoriju v Švici počne tokratni gost Loic Ravenel.
Športna statistika je postala modern del nogometa. Ko govorimo o njej, pogosto mislimo o številu zadetkov in podaj, a v resnici z njo lahko preučujemo marsikaj več. To na nogometnem observatoriju v Švici počne tokratni gost Loic Ravenel.
Ob 25 letih države Slovenije smo v Številkah kolo časa zavrteli še malo bolj v preteklost, natančno v 19. stoletje, kamor nas je popeljal zgodovinar Marko Zajc in predstavil nekatere lastnosti takratnega življenja.
Neveljaven email naslov