Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj dopoldne je na ljubljanskih Poljanah potekala prireditev, imenovana "Poljane pojejo", ki jo že peto leto zapored organizirajo Društvo upokojencev Poljane, Dom upokojencev Center in Četrtna skupnost Center. Dogodek je med seboj povezal različne generacije in ustanove, od vrtca do doma upokojencev, vsem pa je skupna ljubezen do petja. Kako je pred štirimi leti sploh prišlo do ideje za to majsko prireditev, je Juretu Čepinu povedala Jera Grobelnik, direktorica doma upokojencev Center.
Včeraj dopoldne je na ljubljanskih Poljanah potekala prireditev, imenovana “Poljane pojejo”, ki jo že peto leto zapored organizirajo Društvo upokojencev Poljane, Dom upokojencev Center in Četrtna skupnost Center. Dogodek je med seboj povezal različne generacije in ustanove, od vrtca do doma upokojencev, vsem pa je skupno veselje do petja. Kot je povedala direktorica doma upokojencev Center, Jera Grobelnik, je bila ideja za ta dogodek povezana z dnevom mladosti, 25. majem.
To je hkrati tudi dan našega doma, zato smo malo prilagajali in potem je prišla ideja, da preko pesmi združimo vse generacije. Vsi, vrtci, šole in upokojenci v okolici se izredni radi udeležujejo te prireditve. Tudi program je tradicionalen, preko petja in pesmi povežemo vrtce, osnovne šole, srednje šole, zaposlene z območja Poljan in naše stanovalce doma ter upokojence dnevnih centrov – skratka od najmlajših do najstarejših, ki še radi pojejo.
Nastop najmlajših
foto: Jure Čepin
Pobudnica prvega srečanja pred štirimi leti je bila gospa Marinka Kapelj, predsednica društva upokojencev Poljane, ki je tudi tokrat aktivno sodelovala pri organizaciji. Povezala se je z delovno terapevtko iz doma in skupaj sta sestavili program, namenjen vsem, ki radi zapojejo.
Mislim, da so bili udeleženci zelo zadovoljni, saj so nastopali pred dokaj veliko množico. Tisti, ki pa so prišli poslušat, pa so bili zagotovo zelo veseli. Zanimivo je, kako z užitkom starejši spremljamo “mularijo” iz vrtca – ti otroci so za našo generacijo izredno ljubko doživetje. Vsekakor drugo leto zgodbo ponovimo!
Solistki z Gimnazije Poljane
foto: Jure Čepin
Da je prireditev potekala gladko in brez zapletov, je poskrbela Saša Novak, delovna terapevtka v domu upokojencev Poljane, ki z gospo Marinko vsako leto vabi vse pevske skupine s področja Poljan,ustvari program in ga tudi povezuje.
Na začetku je bilo nekoliko težje pridobiti vse nastopajoče, začeli smo s pisnimi povabili, potem jih je bilo treba tudi poklicati in malo prepričevati, ker je pa zdaj to že peto srečanje, takšnih problemov ni več. Vsako leto se nam kdo na novo pridruži, poskušamo dodati tudi kakšno posebno točko – letos so bile to osnovnošolke s tapkanjem po mizi – tako da je prireditev vsako leto pestrejša.
Z letošnjimi nastopi so bili zadovoljni tudi obiskovalci. Upokojenka Štefka, ki se prireditve udeleži vsako leto, je pohvalila nove pridobitve in več zborovskih nastopov. Nad številnimi obiskovalci pa je bila navdušena tudi gospa Ana, ki že peto leto zapored sodeluje v pevskem zboru Doma upokojencev Poljane.
Danes smo zapeli tri pesmi, najprej “Gremo na Pokljuko”, nato “Prinesi mi rože” in na koncu še “Orglice”. Vsi nastopajoči, čeprav imamo visoka leta – tudi že čez 90 nekateri – in so morda nekoliko dementni, imamo voljo do petja in smo zelo radi v pevskem zboru. Danes je bilo neverjetno veliko ljudi in to nas zelo veseli.
Prireditve, kakršna je “Poljane pojejo”, so dokaz, da leta ne predstavljajo nobene ovire za pevsko udejstvovanje in da lahko različne generacije medsebojno sodelujejo pri stvareh, ki so jim pri srcu.
888 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Včeraj dopoldne je na ljubljanskih Poljanah potekala prireditev, imenovana "Poljane pojejo", ki jo že peto leto zapored organizirajo Društvo upokojencev Poljane, Dom upokojencev Center in Četrtna skupnost Center. Dogodek je med seboj povezal različne generacije in ustanove, od vrtca do doma upokojencev, vsem pa je skupna ljubezen do petja. Kako je pred štirimi leti sploh prišlo do ideje za to majsko prireditev, je Juretu Čepinu povedala Jera Grobelnik, direktorica doma upokojencev Center.
Včeraj dopoldne je na ljubljanskih Poljanah potekala prireditev, imenovana “Poljane pojejo”, ki jo že peto leto zapored organizirajo Društvo upokojencev Poljane, Dom upokojencev Center in Četrtna skupnost Center. Dogodek je med seboj povezal različne generacije in ustanove, od vrtca do doma upokojencev, vsem pa je skupno veselje do petja. Kot je povedala direktorica doma upokojencev Center, Jera Grobelnik, je bila ideja za ta dogodek povezana z dnevom mladosti, 25. majem.
To je hkrati tudi dan našega doma, zato smo malo prilagajali in potem je prišla ideja, da preko pesmi združimo vse generacije. Vsi, vrtci, šole in upokojenci v okolici se izredni radi udeležujejo te prireditve. Tudi program je tradicionalen, preko petja in pesmi povežemo vrtce, osnovne šole, srednje šole, zaposlene z območja Poljan in naše stanovalce doma ter upokojence dnevnih centrov – skratka od najmlajših do najstarejših, ki še radi pojejo.
Nastop najmlajših
foto: Jure Čepin
Pobudnica prvega srečanja pred štirimi leti je bila gospa Marinka Kapelj, predsednica društva upokojencev Poljane, ki je tudi tokrat aktivno sodelovala pri organizaciji. Povezala se je z delovno terapevtko iz doma in skupaj sta sestavili program, namenjen vsem, ki radi zapojejo.
Mislim, da so bili udeleženci zelo zadovoljni, saj so nastopali pred dokaj veliko množico. Tisti, ki pa so prišli poslušat, pa so bili zagotovo zelo veseli. Zanimivo je, kako z užitkom starejši spremljamo “mularijo” iz vrtca – ti otroci so za našo generacijo izredno ljubko doživetje. Vsekakor drugo leto zgodbo ponovimo!
Solistki z Gimnazije Poljane
foto: Jure Čepin
Da je prireditev potekala gladko in brez zapletov, je poskrbela Saša Novak, delovna terapevtka v domu upokojencev Poljane, ki z gospo Marinko vsako leto vabi vse pevske skupine s področja Poljan,ustvari program in ga tudi povezuje.
Na začetku je bilo nekoliko težje pridobiti vse nastopajoče, začeli smo s pisnimi povabili, potem jih je bilo treba tudi poklicati in malo prepričevati, ker je pa zdaj to že peto srečanje, takšnih problemov ni več. Vsako leto se nam kdo na novo pridruži, poskušamo dodati tudi kakšno posebno točko – letos so bile to osnovnošolke s tapkanjem po mizi – tako da je prireditev vsako leto pestrejša.
Z letošnjimi nastopi so bili zadovoljni tudi obiskovalci. Upokojenka Štefka, ki se prireditve udeleži vsako leto, je pohvalila nove pridobitve in več zborovskih nastopov. Nad številnimi obiskovalci pa je bila navdušena tudi gospa Ana, ki že peto leto zapored sodeluje v pevskem zboru Doma upokojencev Poljane.
Danes smo zapeli tri pesmi, najprej “Gremo na Pokljuko”, nato “Prinesi mi rože” in na koncu še “Orglice”. Vsi nastopajoči, čeprav imamo visoka leta – tudi že čez 90 nekateri – in so morda nekoliko dementni, imamo voljo do petja in smo zelo radi v pevskem zboru. Danes je bilo neverjetno veliko ljudi in to nas zelo veseli.
Prireditve, kakršna je “Poljane pojejo”, so dokaz, da leta ne predstavljajo nobene ovire za pevsko udejstvovanje in da lahko različne generacije medsebojno sodelujejo pri stvareh, ki so jim pri srcu.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar.
Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokrani oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, z Lucijo Fatur pa sta pogovor seveda začela pri aktualnem dogajanju.
"Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc.
Preteklo leto, čas epidemije, je močno zaznamovalo tudi delovanje študijskih programov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Nekateri programi so se znašli na daljavo, pri nekaterih tega ni bilo moč izvesti. A kljub temu z optimizmom vabijo v novo študijsko leto in tudi k novim programom. Goste z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je v studio povabila Lucija Fatur.
V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.
"Staranje mi daje svobodo, da govorim resnico na glas, tisto svobodo, da sem to, kar sem," je v knjigi Moja zgodba – Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi zapisal dramski igralec Evgen Car. Nastopal je v mariborski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, gostoval je v drugih gledališčih in nastopal v filmih. Zaslovel je tudi z monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš. Nedavno pa je kot pripovedovalec sodeloval v novi radijski igri, kriminalki Bratonski pil, ki smo jo premierno predvajali na Prvem programu 17. avgusta ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafránko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju. Ob začetku šolskega leta se je o svojem poklicu nekoč in danes ter o svojih šolskih izkušnjah pogovarjala z našo novinarko iz spodnjega Podravja Gabrijelo Milošič.
Poletje se bliža koncu in čas je, da obudimo spomin na pretekle dni, da se spomnimo tistih dogodkov, ki so nam polepšali to poletje, da pomislimo na vse, kar nam prinaša jesen in kako si jo bomo popestrili. To oddajo oblikujete vi, drage poslušalke in poslušalci, naša telefonska številka je 01 475 22 22.
Tako kot bomo danes ponovno slišali zgodbo, ki smo jo sicer objavili po valentinovem, sta se tudi Marija In Konrad Grum ponovno našla po 60-ih letih in jima je letošnje leto prineslo tretjo obletnico poroke. Navdihujoča zgodba govori o letih, ki hitro minejo in o letih življenja, ki nikoli niso ovira za ljubezen. Marijo in Konrada Gruma je v Domžalah obiskala Nadia Petauer.
Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. Poslušali bomo ponovitev oddaje, Lučko Šićarov je v studio povabila Lucija Fatur.
Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru, katerega ponovitev bomo poslušali v naslednjih minutah, razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.
Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost in za delo službenih in reševalnih psov, za agiliti in ubogljivost, gospod Zidar ima zares veliko izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno, ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru z Lucijo Fatur, poslušali boste ponovitev oddaje, sta zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. Poleg tega Kinološka zveza Slovenije letos praznuje sto let.
V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, bomo poslušali ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. Lucija Fatur se je pogovarjala z njim v času, ko so 22. aprila praznovali dan Zemlje in dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj zaznamujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.
Po poklicu industrijska šivilja je bila gospa Marija Klešnik kar nekako izgubljena, ko je odšla v pokoj. Rada ima rože, rada se je ukvarjala z otroki. Za dom starejših se je prijavila že prej, potem pa je naneslo, da jo je v selitev nekako prisililo zdravje. Obiskali smo jo v Domu starejših občanov Fužine kmalu po tem, ko je bil za njimi Maraton Franja na sobnih kolesih.
Gospa Lidija Livek je pred letom in pol prišla v Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani in pravi, da se počuti kot doma. Všeč ji je, da ima družbo, kadar si jo zaželi, lahko pa se umakne, če bi bila raje sama. Zadnji meseci so bili res naporni, o času, ki smo ga preživeli, pa veliko razmišlja. Prav o tem sta začeli pogovor tudi z Lucijo Fatur.
O marsičem se da pogovarjati z gospo Zoro Bertoncelj, ki se je ustalila v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani, kjer, kot pravi, se počuti izredno prijetno. Življenje v domovih je bilo zadnje leto na hudi preizkušnji, zato je gospa Zora še toliko bolj vesela, da se vse skupaj nekako vrača, za zdaj, v stare tirnice. V tem Domu v Fužinah ob Maratonu Franja priredijo prav poseben Seniorski maraton Franja, kjer stanovalci Doma nabirajo kilometre na sobnih kolesih. Gospe Zori Bertoncelj se kot zagrizeni športnici ta dogodek zdi še posebej zabaven. Z Lucijo Fatur sta začeli pogovor o tem, kaj je gospa počela v življenju.
Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. Danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.
V oddaji Storž gostimo Zvoneta Dolenca iz Prevoj pri Šentvidu pri Lukovici. Gospoda, ki te dni praznuje 70. rojstni dan, dobro poznajo predvsem ljubitelji legendarnih avtomobilov fičo in preostalih starodobnih vozil. Je predsednik Fičo kluba Slovenije, v njegovi garaži pa poleg več fičkov najdete tudi druge štiri- in dvokolesne lepotce častitljive starosti.
Neveljaven email naslov
