Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:
“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri). Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.
Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.
Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.
PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH
Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.
PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA
A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno in socialne transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.
»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti. Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«
Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.
Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:
Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.
4532 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:
“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri). Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.
Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.
Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.
PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH
Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.
PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA
A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno in socialne transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.
»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti. Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«
Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.
Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:
Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.
Kako se je zgodilo, da je tako imenovana Marakeška deklaracija oziroma dogovor Združenih narodov o varnih in urejenih migracijah čez noč postala eno od osrednjih notranjepolitičnih vprašanj? Države, ki pred nekaj meseci niso imele pripomb, se zdaj umikajo, pri nas bo celo izredna seja državnega zbora o tem. V oddaji o tem, od kod strah pred posledicami dokumenta, ki je pravno nezavezujoč, in od kod strah pred valom migrantov?
Kaj obljubljajo in kako bodo to uresničili? Predstavljajo se županski kandidati treh mestnih občin – Novo mesto, Celje in Kranj. Soočenja vodijo Jože Žura (Novo mesto), Matija Mastnak (Celje) in Romana Erjavec (Kranj).
Zmaga demokratov na kongresnih volitvah v Združenih državah Amerike, s čimer bodo ti po osmih letih spet prevzeli večino v predstavniškem domu, bo imela velik vpliv na predsedovanje Donalda Trumpa v drugem delu mandata, udobne večine ne bo imel več. Bi to lahko pomenilo tudi spremembo njegove politike, morda manj strupeno retoriko do nasprotnikov, migrantov in drugih? Kaj izidi pomenijo za demokrate ter Trumpove možnosti za vnovično izvolitev leta 2020? V oddaji o tem, v čem so bile tokratne ameriške vmesne volitve posebne.
Predstavljajo se kandidati za župana v MO Koper, MO Velenje in MO Murska Sobota.
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred dnevi napovedala skorajšnji umik s čela svoje stranke. Ta je v zadnjih mesecih doživela več volilnih streznitev, saj je izgubljala tako rekoč na vsakih deželnih volitvah. To se dogaja, čeprav ima Nemčija najnižjo stopnjo brezposelnosti po združitvi. Na lokalni ravni se krepijo stranke, ki ne sodelujejo v zvezni vladi, Zeleni ter Alternativa za Nemčijo. V oddaji o tem kaj ostaja od politične moči Merklove po njeni napovedi odhoda, kaj se je spremenilo v skoraj dveh desetletjih njenega vladanja in kako se bo spremenila Evropa po odhodu dolgoletne kanclerke.
Predstavljajo se županski kandidati treh mestnih občin – Nova Gorica, Ptuj in Slovenj Gradec. Soočenja vodijo Nataša Uršič (Nova Gorica), Danijel Poslek (Ptuj) in Dejan Rat (Slovenj Gradec).
Med počitnicami imajo šolarji čas za počitek in druženje s prijatelji. Toda, ali je med šolskim letom tempo hud zaradi šolskih obveznosti ali tudi zaradi obšolskih dejavnosti – različnih tečajev in treningov? Analiza klicev na Tom telefon je namreč pokazala, da so številni otroci preobremenjeni z dejavnostmi, ki jih obiskujejo na željo staršev. V oddaji o tem, kako pomemben je prosti čas in igra za celostni razvoj otroka.
Umor novinarja Džamala Kašogija na savdskem konzulatu v Carigradu je postavil Savdsko Arabijo pod drobnogled svetovne javnosti. Njegovo smrt je puščavska kraljevina dolgo prikrivala, na koncu pa priznala: novinar je bil ubit, njegov umor pa načrtovan. Kako bo umor vplival na razmerje sil v Riadu in zakaj je mednarodna skupnost tako popustljiva do puščavske kraljevine?
V Vatikanu se je končala škofovska sinoda, namenjena mladim, veri in razločevanju poklicanosti. Cerkev naj bi postala manj moralistična do mladih ter iskreno prisluhnila potrebam vsakega izmed njih. Papež Frančišek je duhovnike opozoril, naj krščanskega nauka ne zamenjujejo s svojimi zamislimi, vernike pa naj nagovorijo prijateljsko, namesto da nanje zvračajo breme cerkvene institucije. Ali bo torej cerkev znala prisluhniti položaju mladih?
Pred vrati je 23. Ljubljanski maraton, ki že vsa ta leta popestri zadnji oktobrski konec teden v prestolnici. V oddaji o tem, kako je v tem času prireditev zrasla, pa tudi o fenomenu teka pri nas. Kdaj bomo spet imeli vrhunskega tekača na dolge proge, kaj Ljubljana še lahko ponudi tekačem in kaj lahko oni prinesejo njej? Avtor oddaje je Jurij Jeromen.
Združene države bodo izstopile iz rusko-ameriškega sporazuma o uničenju jedrskih raket srednjega in kratkega dosega iz leta 1987, je sporočil ameriški predsednik Trump. Proti komu je pravzaprav uperjena ta odločitev? Je to ultimativni dokaz, da se je začela druga hladna vojna? Ali planet čaka oboroževalna tekma, kakršne še nismo videli? Koliko bolj verjetna je zdaj nevarnost splošnega jedrskega uničenja?
Boste kupili delnice Nove Ljubljanske banke? Privatizacija NLB je zdaj zares pred vrati. Znan je razpon cene in objavljeni so ključni datumi. Še vedno pa ostaja precej neznank: kdo bodo novi lastniki, koliko si bo država s prodajo 75-odstotnega deleža povrnila od več milijard evrov vloženih sredstev v zadnjih letih, kdo bo kril morebitne tožbe izbrisanih imetnikov bančnih delnic in obveznic?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska politika si je komajda opomogla po zelo napornih državnozborskih volitvah, ko je pred njo že nov zalogaj. Osemnajstega novembra nas namreč čaka prvi krog lokalnih volitev. 212 slovenskih občin bo dobilo novo vodstvo, politika pa novo priložnost za takšno statistično obdelavo rezultatov, da bodo na koncu znova zmagovalci vsi. Kakšen je dejanski pomen lokalnih volitev in kolikšen je vložek vanje, pa v pogovoru s političnimi analitiki v Studiu ob sedemnajstih.
Vsako leto kak slovenski film požanje uspeh na mednarodnih festivalih ali postane uspešnica v domačih kinodvoranah. Ker se slovenski filmi na trgu ne morejo poplačati sami, so močno odvisni od višine javnih sredstev. Pa vendar je naš filmski sektor na ravni Evrope v zadnjih letih doživel enega od največjih padcev javnofinančne podpore. Kako podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Več kot 20 tisoč mest premorejo slovenski domovi za starejše, kjer pa zdaj tako rekoč ni proste postelje. Kako torej starostnikom ob pomanjkanju prostora zagotoviti primerno institucionalno oskrbo? Razlike v ceni domov so do 100-odstotne, hkrati pa tudi do 40 odstotkov višje kot denimo na Hrvaškem. Kaj starostnikom ponujajo slovenski in kaj hrvaški domovi in zakaj nobena vladajoča garnitura prepričljivo ne ugrizne v kislo jabolko dolgotrajne oskrbe?
Letina grozdja je tokrat obilna in tudi vino bo kakovostno, toda vinarji imajo še veliko starih zalog. Cena vina se ob vsakem obilnejšem letniku zniža in se nato ne zviša več. Tako cene grozdja marsikje ne pokrivajo stroškov pridelave, odziv je krčenje vinogradniških površin. Nove težave naj bi nastale z uveljavitvijo brexita, saj naj bi se pojavila poplava presežkov vin iz velikih vinorodnih dežel.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov