Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


19.07.2018

Kakšna bo usoda Mariborske knjižnice

Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej z Dejanom Ratom in gosti.


18.07.2018

Pravice turistov

V poletnem času številne Slovence nedvomno prežemata misel na dopust in upanje, da bo šlo vse po načrtu. A žal so tudi nepredvidljivi dogodki in neljubi scenariji del dopusta. Vsako leto se namreč del turistov spoprijema z različnimi težavami: od odpovedi leta, nekateri ostanejo brez obljubljene sobe s pogledom na morje, do slabše hotelske nastanitve, kot je bilo predvideno. Kot potrošniki seveda imamo pravice in dolžnosti, v oddaji vas z njimi tudi seznanjamo.


17.07.2018

Kraje umetnin ali – v iskanju ukradenega bodala

Ukradeno bodalo z Iga je potrebovalo kar 33 let, da se je vrnilo v Narodni muzej Slovenije. Zelo verjetno je, da je bila kraja naročena, saj so storilci vedeli, kaj iščejo. Kdo naroča takšne kraje? Kako deluje trg ukradenih umetnin? Kako se odkriva storilce in preprečuje kraje? Gostje bodo: višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Uršula Belaj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk.


16.07.2018

Srečanje Trump – Putin

Srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega voditelja Vladimirja Putina v Helsinkih je bilo dolgo pričakovano, verjetno pa ne bo korenito izboljšalo slabih odnosov med državama. Ameriški predsednik je poslabšal tudi odnose z evropskimi zaveznicami v Severnoatlantskem zavezništvu, saj je vztrajal, da morajo prispevati bistveno več za stroške obrambe. Odprtega spora sicer ni bilo, a nesoglasja ostajajo.


13.07.2018

Žvižgači v Sloveniji

Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Tudi sicer so žvižgači v tujini nepogrešljivi pri razkrivanju gospodarskega kriminala, korupcije, davčnih utaj in podobnega. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji? Kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zavarovala? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovorarjajo avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik Erik Brecelj. Oddajo vodi Marko Golja.


12.07.2018

Dopust in naše pravice

Kako lahko izkoristimo dopust? Ga je treba porabiti v enem kosu ali ga lahko v več delih? Kako je z izplačilom dopusta – je tudi to mogoče? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? Odgovarjajo: generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katja Rihar Bajuk, predstavnica delovne inšpekcije, sicer vodja Območne enote LJubljana – Kranj Alenka Fritz – Kolbe in strokovni svetovalec, specialist za delovno in socialno pravo z Obrtno podjetniške zbornice Dušan Bavec.


11.07.2018

Sodne počitnice

Pred vrati je mesec dni sodnega zatišja, jesen pa prinaša polno novih izzivov, med drugimi, kaj storiti za hitrejše obravnavanje kazenskih postopkov – zlasti zadev s področja gospodarskega kriminala. Bi bila rešitev v ustanovitvi posebnega sodišča za bančni kriminal? O tem, pa tudi o načrtih politike za uvedbo poskusnega mandata za sodnike in zaostritvi odgovornosti tako za sodnike kot tožilce, s predsednikom Vrhovnega sodišča, generalnim državnim tožilcem in predsednikom ljubljanskega okrožnega sodišča.


10.07.2018

Carinske vojne

Globalizacija je šla predaleč in je naplavila populistično ekonomsko politiko. Ta obljublja obrnitev smernic, kot so selitev proizvodnje v tujino, izguba domačih delovnih mest in velike razlike v trgovinskih tokovih. Ameriški predsednik Donald Trump uporablja orodje dviga carin na uvožene izdelke, zlasti kitajske. Evropo je že udaril z uvedbo carin na jeklo in aluminij, grozi pa tudi z ocarinjenjem uvoženih avtomobilov, kar bi močneje prizadelo Slovenijo. Nam grozi, da se bo trgovinska vojna razbohotila čez vse meje? Kdo bo zanjo plačal? O tem vodilni strokovnjaki: ekonomist Jože P. Damjan, član uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka in direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak.


09.07.2018

Zaposlovanje tujih delavcev – moderno suženjstvo

Tudi v Sloveniji primanjkuje ustreznih kadrov, predvsem manj kvalificirane delovne sile. Z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije smo že podpisali sporazume o zaposlovanju njihovih delavcev pri nas. Z julijem imajo prost dostop do slovenskega trga tudi hrvaški državljani. To pomeni, da ne potrebujejo več delovnega dovoljenja in so pri nas v enakem položaju kot drugi državljani Evropske unije. Kakšno je povpraševanje po tuji delovni sili in kako je poskrbljeno za njihovo pravno varnost, kako preprečiti številne kršitve in izkoriščanja in nenazadnje za koga smo še zanimivi?


06.07.2018

Prepovedane droge v Sloveniji

Po zadnjih podatkih se dostopnost do drog, zlasti marihuane, ki je najbolj razširjena, ter do kokaina hitro povečuje; slovenski mladostniki se na primer pri uporabi konoplje uvrščajo v sam vrh Evrope. O tem ter o škodljivih posledicah in nevarnostih, ki jih prinašajo tudi vedno nove sintetične droge, z gosti iz NIJZ, DrogArt, Stigme, Centra za zdravljenje odvisnosti in policije.


05.07.2018

Turizem v prestolnici

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


04.07.2018

Novo prebujanje fašizma?

Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma – ali pač z nečim drugim? Predvsem pa – zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? – To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak.


03.07.2018

Zakaj se je cepljenje znašlo v polju ideoloških razprav?

Vse pogosteje slišimo opozorila zdravstvene stroke o tem, da je cepljenje varna in učinkovita zaščita pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Hkrati so vse glasnejša nasprotovanja tistih, ki temu ne zaupajo in so prepričani, da so cepiva nevarna. Kako se informirati v poplavi nasprotujočih si informacij? Zakaj se je cepljenje znašlo v polju ideoloških razprav? In nenazdanje, kaj pomeni, da se nekatere bolezni vračajo v kraje, v katerih jih že dolgo ali pa sploh ni bilo?


02.07.2018

Demografski izzivi

Starajoča se družba oziroma demografija in starostna struktura prebivalstva bodo eden največjih izzivov, ki čakajo Evropo. Žal je slika v Sloveniji še bolj črna in posledice bodo precej strašljive. Upokojencev bo vse več, tistih, ki vplačujejo v blagajno, pa zaradi skromne natalitete, vse manj. Narasli bodo stroški za zdravstvo, dolgotrajno osrbo, v prvi vrsti pa bo vprašanje kako napolniti pokojninsko blagajno. Že danes nastaja vrzel na trgu dela. Je rešitev tudi v premišljenih migracijah? Kje so rešitve starajoče se družbe – o tem z nekaterimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu.


29.06.2018

Migracije

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.06.2018

Veliki športni spektakli

Kako dragi so svetovni športni spektakli? Svetovno prvenstvo v nogometu je še leta 2010 Južnoafriško republiko stalo le približno dve milijardi evrov in pol, štiri leta zatem so Brazilci v nogometni mundial vložili že več kot 10 milijard, podobno kot Rusi letos. Rekord ima Rusija z zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju, ko je porabila blizu 50 milijard. V oddaji o tem, kje so motivi za to, da si nekatere države tako vneto prizadevajo za organiziranje teh velikih športnih dogodkov. Voditelj Igor Tominec in dopisniki.


27.06.2018

Uspešna turistična sezona, toda ob pomanjkanju turističnih delavcev

Turistični delavci ob uspešnih kazalnikih napovedujejo še eno uspešno sezono. Hkrati pa se srečujejo z velikim pomanjkanjem kuharjev in natakarjev. Do konca maja so delodajalci potrebovali skoraj 5 tisoč delavcev, med njimi kar polovico natakarjev. Kako se znajdejo delodajalci, kako med glavno sezono zmorejo delo preobremenjeni delavci deficitarnih poklicev, kako pogosto kadrovske vrzeli krpajo tujci? In še: kaj lahko Sloveniji prinese prost pretok delovne sile iz Hrvaške, kjer za zdaj primanjkuje približno 15 tisoč turističnih delavcev?


26.06.2018

Usoda vojaškega vadišča Poček

Kakšna bo usoda Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna po padcu državnega prostorskega načrta in kakšen vpliv ima vojaška dejavnost na zdravje več kot 20 tisoč državljanov, ki živijo v njegovi neposredni bližini? Ustavno sodišče je namreč razveljavilo načrt, saj pripravljavcem ni uspelo dokazati, da omenjena dejavnost na poligonu Poček nima škodljivega vpliva na pitno vodo. Pravica do nje pa je zapisana v ustavo.


25.06.2018

Gostili smo predsednika države

Predsednik države Borut Pahor je povedal, da se bo v sredo srečal s predsednikom parlamenta Matejem Toninom. Pogovarjala se bosta o tem, kako bodo tekli formalni postopki za oblikovanje nove vlade. S predstavniki poslanskih skupin se bo Pahor srečal ob koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega, nobenega dvoma pa ni, da bo mandat najprej ponudil zmagovalcu volitev, predsedniku SDS Janezu Janši, tudi če ne bo jasno, ali ima parlamentarno večino. Samo v primeru, če bo nedvoumno in preverjeno informacijo, da je večino glasov zbral kdo drug, se bo Janša odrekel mandatu in bo Pahor podelil mandat drugemu kandidatu.


22.06.2018

Ustanovna seja

Ustanovna seja, s katero bo novi sklic državnega zbora uradno začel svoje delo, bo morda prinesla odgovor na ključno vprašanje povolilnega obdobja, in sicer, kakšno vladno koalicijo bomo dobili. Volitve predsednika državnega zbora so namreč doslej praviloma nakazovale, kakšna večina je pozneje sestavila vlado. Vprašanje, ali Janez Janša ali Marjan Šarec, za zdaj ostaja brez odgovora.


Stran 77 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov