Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


27.02.2018

Sanacija celjske kotline

Celjska kotlina je močno onesnažena s težkimi kovinami, tudi z arzenom in cinkom. Kritične vrednosti kadmija so ponekod presežene za 580-krat. Občina se je lani vendarle lotila sanacije igrišč vrtcev, a ta poteka počasi in kovine že pronicajo tudi v podtalnico. Poslanci so sicer odločili, da gre predlagani zakon o sanaciji v nadaljnjo parlamentarno obravnavo, a ministrstvo za okolje in prostor temu zakonu nasprotuje. Zakaj se tako dolgo odlaša s sanacijo in v kolikšni meri onesnaženost ogroža zdravje ljudi ?


26.02.2018

V kakšnem stanju je slovenska vojska

Zadnje dogajanje v zvezi z ocenjevanjem bojne pripravljenosti je le vrh ledene gore, ki kaže na porazno stanje v vojski, kar je predvsem posledica negativne kadrovske selekcije. Odgovorni zdaj kot razlog za to navajajo pomanjkanje sredstev, slabe škornje in podobno. A ni bistvo denar, ampak znanje, stroka in veščina vodenja, to pa je tisto, kar manjka tako Slovenski vojski kot politiki nasploh. Kako naprej in kaj storiti za krepitev naše obrambe.


23.02.2018

Prerez zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu

Prerez zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu, ki se bližajo koncu. Ocenjujemo slovenske nastope skozi športno prizmo ter slovensko pojavnost na prizorišču tudi s poslovnega zornega kota in vidika promocije države. Skratka o temah, ki so zaznamovale slovensko olimpijsko odpravo, tudi o dopinškem primeru ter o prihodnosti olimpizma.


22.02.2018

Dejavno preživljanje počitnic

Obdobje počitnic je in turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Letošnja zimska sezona je tako ena od najbolj uspešnih v zadnjih letih. Domišljija pa pogosto sega veliko dlje. Pogledali bomo na različne konce Slovenije; počitnice so vsekakor zdravilo za šolarje in učitelje, dobro jih je preživeti dejavno.


21.02.2018

Širitev EU na Zahodni Balkan

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


20.02.2018

Multinacionalka Uber na slovenskem tržišču

Ali na slovensko tržišče prihaja multinacionalka Uber in ali bo to res nelojalna konkurenca taksi prevozom, ki bo povzročila zniževanje delovnopravnih standardov, kot trdijo taksisti in sindikati? Kakšne bodo novosti na področju prevozov potnikov, uvedene z novelo zakona o prevozih v cestnem prometu? Kako upravičena so svarila in na drugi strani obljube o večji preglednosti področja in večji izbiri za potnike?


19.02.2018

Poslovni turizem

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


16.02.2018

Varnost na smučiščih in kakšno naj bo zavarovanje v tujini

Prave zime in naravnega snega so veseli upravljalci 25-ih slovenskih smučišč, ki te dni ob lepem vremenu pričakujejo od 15 do 20 tisoč smučarjev na dan. Z večjim številom smučarjev pa se poveča možnost nesreč. Za varnost smo najbolj odgovorni smučarji sami. Kako jo lahko povečamo z znanjem smučanja ter spoštovanjem pravil FIS in drugih udeležencev na smučišču? Kaj pa zavarovanje v tujini,ali evropska kartica zavarovanja zadostuje ob smučarskih nesrečah v tujini in kaj je koristno vedeti pri uveljavljanju pravic.


15.02.2018

Avstrija z novo politiko do delavcev migrantov

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


14.02.2018

Splošna stavka v vzgoji in izobraževanju

Na dan stavke vzgojiteljev in učiteljev, ko v javnih vrtcih in šolah praviloma ni vzgojno-pedagoškega dela, predstavljamo zahteve šolnikov po zvišanju plač in množičen shod v središču Ljubljane. Kaj jim odgovarja vlada? Ob razpadanju enotnega plačnega sistema za vse javne uslužbence se sprašujemo kakšna je njegova prihodnost ?


13.02.2018

Napete razmere v velenjskem Gorenju

Razmere v velenjskem Gorenju so napete. Po neuspešnem poskusu januarskega puča nekaterih delničarjev, ki so predlagali zamenjavo dveh članov nadzornega sveta, je zdaj uprava odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo. Sindikat je na nogah, grozi celo s stavko. To bi lahko bilo kritično, saj Gorenje pospešeno išče strateškega partnerja, poslovni rezultati velenjske družbe pa že več let niso ravno blesteči. Je v ozadju odpovedi pogodbe tudi boj za oblast?


12.02.2018

Zaposlovanje tujcev

Tudi v Sloveniji primanjkuje ustreznih kadrov, predvsem manj kvalificirane delovne sile; z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije smo že podpisali sporazume o zaposlovanju njihovih delavcev pri nas. Vlada si prizadeva poenostaviti in skrajšati postopek njihovega zaposlovanja. Pa bo poskrbljeno tudi za njihovo pravno varnost pri nas – spomnimo se na številne kršitve in izkoriščanja. Kakšen bo njihov status na trgu delovne sile?


09.02.2018

Politične razsežnosti olimpijskih iger

Ob začetku tokratnih zimskih olimpijskih iger bomo pozornost namenjamo predvsem njihovemu političnemu tonu, saj prinašajo začasno otoplitev razmer na Korejskem polotoku. Gre za vmešavanje politike v športni duh olimpizma ali je prav ta duh zaživel s sodelovanjem Severne Koreje v Pjongčangu? Bi morda to sodelovanje celo zmanjšalo nevarnost jedrske vojne in koliko časa bi lahko trajal ta učinek? Gosti v oddaji: Uroš Lipušček, dopisnik iz Pekinga, Ivan Novak, član skupine Laibach, Miroslav Gregorič, jedrski strokovnjak.


08.02.2018

Prešernovi nagrajenci

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


07.02.2018

Poročila

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


06.02.2018

Nov stanovanjski zakon naj bi zajezil samovoljo upravnikov

Skoraj pol milijona lastnikov stanovanj je po zakonu dolžna najeti upravnika. Toda nadzor nad delom upravnikov ni zadosten; možnosti, kako ogoljufati etažne lastnike, pa so tako rekoč neskončne. Ste prepričani, da denar, ki ga nakazujete upravniku za skupne stroške bloka in za rezervni sklad, konča na pravem računu? Ministrstvo za okolje ima v predalu nov zakon, združenje etažnih lastnikov je predstavilo svoje zahteve, kako doseči preglednost poslovanja in omejiti samovoljo upravnikov.


05.02.2018

Odločitev za pravo izobraževalno pot

Ta konec tedna bo več tisoč mladih obiskalo srednje in višje šole ter fakultete v okviru tradicionalnih informativnih dnevov. Številni med njimi že imajo izoblikovano svojo nadaljnjo izobraževalno pot, veliko jih tudi še ne ve, kaj bodo počeli v življenju. Izbrati poklic s področij tehnike in naravoslovja ali družboslovja in humanistike? Kateri so obetavni poklici prihodnosti? Kateri izumirajo? Kateri so deficitrani poklici? Mladi so pred težko odločitvijo, nekaj odgovorov v oddaji.


02.02.2018

Elektronsko cestninjenje

DarsGo je nov sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo s 1. aprilom obvezen za vsa težka tovorna vozila. Do takrat se morajo uporabniki registrirati in pridobiti posebno napravo, ki bo obračunavala cestnino, registracija pa se je začela že novembra lani. Novo elektronsko cestninjenje bo torej zamenjalo zdajšnji sistem z zapornicami, te bodo odstranili predvidoma v dveh ali treh letih: bo to povečalo pretočnost, bo z novim sistemom na cestah manj gneče, bo novo zaračunavanje bolj pošteno in cenejše in kaj vse natanko se bo spremenilo po 1. aprilu?


01.02.2018

Nestrpnost

Nestrpnost in dvoličnost sta lastnosti, ki se prepletata in po katerih smo – poleg širokosrčnosti – žal znani tudi Slovenci. To se je znova pokazalo v primeru vrhunskega športnika Jakova Faka, ki lahko pod slovensko zastavo dosega vrhunske rezultate, medtem pa skriti v ozadju nasprotujejo možnosti, da bi nosil slovensko zastavo na olimpijskih igrah.


31.01.2018

Priznanje Palestine

Zakaj je čas za to potezo nastopil skoraj 26 let po tem, ko je Palestina priznala Slovenijo, zakaj Slovenija ne čuti več potrebe, da bi priznanje izvedla skupaj s še kakšno drugo članico Evropske unije, v kolikšni meri izbiro trenutka narekujejo bližajoče se parlamentarne volitve? Kaj bi slovensko priznanje sploh prineslo Palestini, kaj pomeni za Izrael in kako bi vplivalo na položaj Slovenije v mednarodni skupnosti?


Stran 82 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov