Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.
Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.
Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.
Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:
Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.
Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.
V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:
Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.
Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:
Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.
Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:
Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:
Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:
Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov. Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva. V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.
Alojz Biščak, star je 62 let, se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.
Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:
Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto. Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili proceduro.
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.
Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.
Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.
Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:
Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.
Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.
V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:
Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.
Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:
Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.
Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:
Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:
Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:
Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov. Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva. V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.
Alojz Biščak, star je 62 let, se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.
Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:
Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto. Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili proceduro.
Hekerski napadi na kritično infrastrukturo so vse pogostejši. Ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Pri nas še vedno odpravljajo posledice napada na Holding Slovenskih elektrarn, v tujini odmeva napad na največje jedrsko območje v Združenem Kraljestvu. Kako varujemo kritično infrastrukturo, kako odločamo, kaj sploh sodi v to kategorijo, HSE na primer ni sodil, in kaj pomenijo kibernetski napadi za varnost nasploh? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Uroš Svete - direktor Urada za informacijsko varnost Denis Čaleta - varnostni strokovnjak in predsednik sveta inštituta za korporativne varnostne študije Tadej Hren – Sicert Gregor Spagnolo - etični heker ter strokovnjak za varnost aplikacij
Nasilje nad ženskami je največkrat kršena temeljna človekova pravica, saj je po najnovejših podatkih kar polovica vprašanih žensk v Sloveniji in vsaka tretja v Evropi po 15. letu starosti doživela eno od oblik nasilja. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju bomo v Studiu ob 17h govorili o tej žgoči družbeni problematiki. Zakaj imamo še vedno težave s prepoznavanjem nasilja, kakšna je vloga države pri njegovem preprečevanju in kaj lahko naredi vsak od nas, da bi bili kot družba bolj senzibilni in bi znali obvarovati žrtve ter nedvoumno obsoditi nasilneže? Oddajo pripravlja Tita Mayer.
Prvega januarja se uveljavlja več pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi in čeprav je do takrat manj kot mesec dni, je glede izvedbe še vedno veliko neznank, zakon pa je v praksi trenutno še ne izvedljiv. Kako potekajo priprave, kaj je pričakovati prvega januarja, kdo vse bo vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, kolikšno bo financiranje in koliko pravic bo pripadalo posamezniku? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.
Prva dela, ki bodo v prihodnjih dveh letih vplivala na prometne tokove v Ljubljani in preizkušala strpnost voznikov, so pred vrati. Potniški center Ljubljana, ki naj bi bil končan že v letu 2025, bo dodobra zaznamoval arhitekturno in urbanistično krajino prestolnice. V ponedeljkovem Studiu ob 17-ih se bomo spraševali, kako bosta novi potniški center in preureditev okoliških cest vplivala na nadaljnji urbanistični in prometni razvoj Ljubljane, koliko bo to prispevalo k optimizaciji potniškega prometa, ali to v sozvočju z ustrezno stanovanjsko politiko lahko spremeni gentrifikacijske procese v mestu in ne nazadnje, kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno do vseh.
V premisleku političnega dogajanja zadnjih dni se bom v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku zadržali tudi pri idejah vlade in gospodarstvenikov o tem, kako domači ekonomiji zagotoviti konkurenčni pospešek, kje se otresti regulativnih omejitev in kako nastaviti davčno reformo. Po sedmih tednih je v Gazi potihnilo orožje, stekle so izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike, mednarodna skupnost pa išče načine, kako iz začasnega preiti v trajno premirje. Kaj storiti v boju proti podnebnim spremembam – osrednje vprašanje tokratne podnebne konference, ki jo od včeraj gostijo v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih. O družbi znanja pa bomo premišljevali o temah od pomanjkanja kadra v slovenskem šolstvu do vrhunskih znanstvenih dosežkov, prepoznanih z Zoisovimi nagradami.
Tokratni Studio ob 17.00 so pripravili kolegi z Radia Maribor, spodbudil pa ga je sporni sklep, ki ga je pred dnevi potrdil Svet RTV Slovenija. Ta je zaradi hude finančne stiske, v kateri se je znašla naša medijska hiša, naložil upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukrepov. Med njimi so ukinitev mariborskih Radia in Televizije, Radia Si ter koprskih Televizije in Radia. Sklep bi lahko bil po nekaterih interpretacijah v nasprotju z zakonom. Ob tem se pojavljajo vprašanja: Ali grozi ukinitev regionalnih RTV-centrov? Ali je sklep mogoče razumeti tako, da regionalne vsebine niso pomembne? Zakaj se pogovarjamo o ukinjanju regionalnih programov, ne pa o vzpostavitvi stabilnega financiranja javnega medijskega servisa? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Rižnar, njeni gostje so: Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija Matej Žunkovič, v.d. vodje regionalnega RTV centra Maribor Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor Tomaž Karat, v.d. odgovornega urednika TV Maribor Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si Andrej Šavko, v.d. odgovornega urednika Radia Koper
Devet gorskih središč v novo zimsko smučarsko sezono vstopa z novimi, sodobnimi smučarskimi napravami. Celotna vrednost naložb bo okrog 80 milijonov evrov, država je zanje namenila dobrih 55 milijonov evrov. Nekatera srednja in mala smučišča, ki na zadnjem razpisu niso dobila denarja, sama vlagajo v sistem izdelovanja kompaktnega snega in manjše posodobitve. V času, ko upravljavci v gorskih centrih kljub podražitvam smučarskih vozovnic računajo na za petino večji obisk in hitijo z zadnjimi deli ter pridobivajo uporabna dovoljenja, pa smučišče na Kaninu ostaja zaprto. O vseh odprtih vprašanjih in pripravah na smučarsko sezono v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Aljano Jocif.
Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo. Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo.
Razmere v Gazi se več kot mesec dni po vdoru izraelske vojske še naprej slabšajo. Na severu enklave je zaradi vojaške operacije življenje nemogoče, na prenaseljenem jugu so humanitarne razmere nevzdržne. V petek je začela veljati začasna prekinitev ognja, sprti strani sta izmenjali talce in zapornike, in to z namenom, da bi se začeli pogovarjati o trajnejšem premirju. To pa nikakor ne pomeni, da so mu blizu. Kje je v razgretem ozračju mogoče najti stične točke? Kakšna usoda čaka več kot dva milijona Palestincev v Gazi in kdo vse je posredno še vključen v ta konflikt. O tem se bo z gosti pogovarjal voditelj Matej Hrastar.
Prebivalci vojnega območja na Bližnjem vzhodu so vendarle dočakali začasni dogovor o prenehanju spopadov. Kako dolgo bo vzdržal in kakšno olajšanje bo sploh prinesel? Na stabilnost upajo tudi na Balkanu, kjer je v iztekajočem se tednu sporočilo nujne stabilnosti širil generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Povsem doma pa so zaskrbljeni pogledi uprti v finančne dokumente. Zakon o obnovi je že dobil potrditev, zakon o izvrševanju proračunov pa še ne - tudi zaradi do zdaj neverjetnega razloga - domnevne okvare glasovalnih naprav. Če poslanke in poslanci s svojim ravnanjem žanjejo začudenje, pa so na drugi strani navdušenje želi slovenski športniki. Nogometna pravljica je namreč po 13 letih spet živa. Tudi o tem v kritičnem pregledu tedna z voditeljico Natašo Mulec.
Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter
Za nami je največji dogodek za Slovenijo na področju kulture v tujini, častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Naši državi in knjigi je prinesel večjo mednarodno prepoznavnost, vprašanje pa je, kako unovčiti ta izkupiček. Ali bomo, potem ko smo v Frankfurtu naredili veliko reklamo za Slovenijo in slovensko knjigo, zaprli trgovino? Smo bili zaradi zapletov, ki so ogrožali izvedbo, premalo kritični do projekta, potem ko je le stekel? Gostje pogovora so: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač in direktor založbe UMCO Samo Rugelj. Pogovor vodi Aleksander Čobec.
Od katastrofalnih poplav je minilo že več kot tri mesece. Stiske so še danes velike, nekateri so namreč izgubili vse imetje. V številnih dobrodelnih akcijah je bilo zbranih tudi ogromno finančnih sredstev, zato se postavlja vprašanje, kako pregledno je zbiranje in razdeljevanje pomoči ljudem, ki so jih prizadele poplave. Pa tudi, koliko je bilo skupaj zbranega in razdeljenega denarja med ljudi? Kakšen je nadzor nad razdeljevanjem pomoči, ki jo zbirajo človekoljubne organizacije ali društva? In kakšna je vloga države pri tem nadzoru? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Vodja klicnega centra 114 za pomoč po poplavah Andrej Šter Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Brada Krašna Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici
Delo vlade, ki je še vedno brez treh ministrov iz kvote premierjeve stranke, ta pa je zaradi sporov v lastnih vrstah iz članstva izključila eno svojih bolj izpostavljenih poslank, ob notranjih razhajanjih v koaliciji zaznamuje precejšnja nekonsistentnost pri sprejemanju odločitev ter posledično strm padec podpore ministrski ekipi Roberta Goloba. V trenutku, ko parlament potrjuje proračuna za prihodnji dve leti, se v politični javnosti pojavljajo vprašanja, koliko legitimnosti še sploh premore vladajoča koalicija. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Alešem Kocjanom in gosti: Borut Sajovic, GS Zvone Černač, SDS Jani Prednik, SD Jernej Vrtovec, NSi Matej Tašner Vatovec, Levica
Na Bližnjem vzhodu se nadaljuje agonija prebivalcev Gaze, kjer Izrael tudi z uničevanjem bolnišnic preganja pripadnike Hamasa. Dočakali smo sicer resolucijo varnostnega sveta, toda prelivanju krvi ni videti konca. O tem med drugim v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, v katerem na domačem prizorišču prečešemo najnovejše gospodarske razmere in osvetlimo proračunske številke, v katere bodo zagrizli poslanke in poslanci. Vladajočo politiko očitno čaka tudi priprava sprememb zakona o delovnem času, ki niti zaživel še ni; prav tako bo treba ugrizniti v kislo jabolko plačnih zahtev posamičnih skupin uslužbencev v javnem sektorju. Teden analiziramo z voditeljico Darjo Groznik.
Ob dnevu slovenske hrane bo v šolah in vrtcih jutri že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Delež slovenske hrane v šolskih kuhinjah se je v zadnjih letih precej povečal. Kaj pa v trgovinah? Ali hrano iz lokalnih surovin izpodrivajo živila uvožena iz držav, kjer veljajo nižji standardi kvalitete? V raznoliki ponudbi kruhov je manj kot polovica slovenske pšenice. Kako povečati kmetijsko proizvodnjo in okrepiti verige prehranske oskrbe, da bomo lahko jedli več slovenske hrane? Odgovore iščemo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: David Kovačič, glavni izvršni direktor trgovske verige Spar; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Alenka Marjetič, predstavnica Zadružne zveze Slovenije in Denis Vitez , mladi prevzemnik, pridelovalec žita iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah.
Spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje številne evropske države že urejajo s posebno zakonodajo. Osnutek podnebnega zakona ima po novem tudi Slovenija, zaživel naj bi prihodnje leto. Danes se končuje javna obravnava, nato ga čaka medresorsko usklajevanje. Ali bodo ostali ministri prikimali postavkam, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva in ozelenitev dela proračuna? Ali so v zakonu ponujene rešitve skladne s pariškim podnebnim dogovorom in zakaj v njem ni zapisanih sektorskih ciljev? Kako je s pravno zavezanostjo podnebnim ciljem in kakšna bo njihova usoda s prihodom naslednje vlade? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Andrej Gnezda, v. d. direktorja direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Zoran Kus, poznavalec podnebne krize in nekdanji podnebni pogajalec Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Povzema jo Maja Ratej. Gostje: Dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UL Dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut Dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UL Dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL Dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL
V času, ko se slovensko gospodarstvo, še posebej izvoz ohlaja in narašča vsesplošna geopolitična negotovost, vlada denar za financiranje zakona o obnovi po poplavah išče predvsem v dvigu davkov. Je to prava pot? Gospodarstveniki opozarjajo, da utegne napovedano zvišanje davka na dobiček podjetij ter davka na bilančno vsoto bank zmanjšati konkurenčnost našega gospodarstva ter podražiti vire zadolževanja. Vlada nasprotno trdi, da je obdavčitev kapitala v Sloveniji že zdaj med nižjimi ter da v izjemnih razmerah tudi druge evropske države obdavčujejo bančni sistem. Kako torej najti ravnotežje med zagotavljanjem solidarnosti in vzdrževanjem gospodarstva v dobri kondiciji? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: - Klemen Boštjančič, minister za finance; - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije; - Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS; - profesor Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Medtem ko vlada dozdajšnje delo ocenjuje za uspešno, se javnost s to oceno ne strinja. Zaupanje v vse politične institucije občutno pada. Preverjamo vzroke in posledice, tudi glede zahtev v javnem sektorju, ki stopnjuje pritiske za ureditev plač. Stopnjujejo se tudi priporočila prebivalcem Strug, naj se dokončno preselijo. Kako, kam in kaj s tistimi, ki bi radi šli, a niso na seznamu? V kritičnem pregledu tedna tudi o izzivih nadaljnje širitve Evropske unije, odzivih na migracijski dogovor v sosednji državi in o vojaškem vidiku dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Neveljaven email naslov