Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dan invalidov – osebna asistenca

03.12.2015

Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se  v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.

Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.

Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.

Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:

Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.

Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.

V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:

Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu  je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.

Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:

Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in  glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.

Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:

Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:

Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta  lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.

Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:

Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov.  Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva.  V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.

Alojz Biščak, star je 62 let,   se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.

Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:

Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:

Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto.  Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili  proceduro.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Dan invalidov – osebna asistenca

03.12.2015

Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se  v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.

Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.

Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.

Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:

Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.

Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.

V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:

Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu  je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.

Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:

Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in  glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.

Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:

Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:

Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta  lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.

Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:

Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov.  Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva.  V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.

Alojz Biščak, star je 62 let,   se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.

Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:

Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:

Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto.  Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili  proceduro.


06.05.2024

Politčne stranke in izzivi evropskih volitev

Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.


01.05.2024

3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!

"3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prodi je takrat med drugim dejal, da se bo širitev evropske povezave nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. 20 let pozneje se skupaj z nekdanjim italijanskim politikom spominjamo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na tej poti je Slovenijo spremljal tudi nekdanji evropski komisar za širitev, borec proti pomislekom nekaterih večjih držav glede širitve, nemški politik Günter Verheugen. Za posebno, praznično oddajo Studio ob 17.00 sta Verheugena in Prodija pred mikrofona povabila dopisnika Maja Derčar in Janko Petrovec.


29.04.2024

Tri desetletja lokalne samouprave – zgodba o uspehu ali nedokončan projekt

Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.


26.04.2024

Tedenski aktualni mozaik z Matejo Železnikar

Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.


25.04.2024

Nasilje nad ženskami je družbenopolitično vprašanje - ga bomo rešili?

Po podatkih nacionalne raziskave je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno izmed oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. V preteklem letu je policija obravnavala 1300 prijav nasilja, vendar uradna statistika, po ocenah nevladnih organizacij, pomeni le vrh ledene gore. Nasilje nad ženskami se povečuje, upoštevanje zakonodaje v praksi pa šepa. Pred kratkim je bil po desetih letih sprejet predlog Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami 2024–2029, ki v odgovor na probleme prinaša vrsto novih ukrepov. O razlogih za nasilje nad ženskami, o problemu družbene tolerance nasilja, o sistemskih pomanjkljivostih ter o zakonodajnih spremembah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h. Odgovore na vprašanja o kompleksni družbenopolitični problematiki nasilja nad ženskami bodo iskali ministrica za pravosodje Andreja Katič, strokovna sodelavka v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga. Ana Marinšek, sociologinja, raziskovalka in sodelavka Društva SOS telefon dr. Jasna Podreka, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo ga. Katja Zabukovec Kerin in v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić


24.04.2024

Gensko spremenjena hrana – prednosti in slabosti novih genomskih tehnik

Na tržiščih zunaj Evropske unije se že pojavljajo semena in plodovi rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Na Evropskem tržišču jih še ni, toda Evropska komisija je s predlaganimi omilitvami predpisov in podporo evropskega parlamenta že začela tlakovati pot tudi rastlinam za krmo in hrano s spremenjenim genomom. Česa o dodajanju in odvzemanju genov v rastlinah še ne vemo? Zakaj je pomembno, da so gensko spremenjene rastline, hrana in krma označene? Katere prednosti in katere slabosti prinašajo nove genomske tehnike za prihodnji razvoj kmetijstva in semenarstva in za prehransko suverenost na splošno? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Renata Puc, sektor za hrano in krmo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jana Murovec, katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Martina Bavec, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, ambasadorka ekološkega kmetijstva Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost ‒ Civilna iniciativa Ekoci


23.04.2024

Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.


22.04.2024

Planet proti plastiki

Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.


19.04.2024

Tedenski aktualni mozaik z Urško Jereb

V ospredju današnjega tedenskega pregleda bo najnovejše zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, še posebej med Iranom in Izraelom. Ob tem pa tudi Evropski vrh in 20 obletnica Slovenije v Evropski uniji. Prečili bomo naše dosežke v dveh desetletjih članstva ter razloge zakaj napredek ni večji. Govorili bomo tudi o svežih zapletih povezanih z razpisom treh referendumov, o vse bolj katastrofalnih razmerah v domovih za ostarele ter o razlogih za stopicanje na mestu na področju dolgotrajne oskrbe.


18.04.2024

Po volitvah na Hrvaškem

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV


17.04.2024

Težave slovenskega gradbeništva

Oddaja Studio ob 17h bo tokrat potekala z mednarodnega sejma graditeljstva MEGRA, kjer bomo s predstavniki gradbene stroke preverjali, kaj novega v stroki ponuja sejem, pa tudi koliko razlogov za optimizem ima ta pomembna panoga. Se število javnih naročil res krči? Kako pomembni so veliki infrastrukturni projekti, ki potekajo po vsej državi? Zakaj se na mnoge razpise javljala samo en izvajalec, kako je z zahtevki in aneksi in nazadnje tudi o tem, kakšno pomanjkanje kadrov pesti gradbeništvo in kako daleč je digitalizacija te panoge. Z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Gregor Ficko - Direktor Zbornice gradbeništva GZS Zoran Simčič - Predsednik UO Obrtno podjetniške zbornice Primož Petrič- MAPRI gradbeniško podjetje


16.04.2024

Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.


15.04.2024

Razmere na Bližnjem vzhodu vse bolj zaostrene

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem


12.04.2024

Tedenski aktualni mozaik

Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, ki naj bi med drugim zagotovil hitrejše azilne postopke in več solidarnosti med članicami. Medtem ko Izrael še naprej stiska Palestince v Gazi, španski premier Pedro Sanchez začenja evropsko turnejo, namenjeno pogovorom o možnostih priznanja Palestine. V Tedenskem aktualnem mozaiku s Špelo Novak tudi o tem, kaj prinaša nova uredba o postavljanju sončnih elektrarn, in kaj za paciente pomeni nadaljevanje zdravniške stavke.


11.04.2024

Slovenska manjšina usklajena v kritikah avstrijske oblasti

Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.


10.04.2024

Ilustracija v središču častnega gostovanja Slovenije na 61. bolonjskem sejmu otroških knjig

''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.


09.04.2024

Prihodnost slovenske avtomobilske industrije ter merjenje moči med Evropo in Kitajsko

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez


08.04.2024

Ujeti v Gogi in zavodu Svoboda osvobaja

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.


05.04.2024

Tedenski aktualni mozaik z Robertom Škrjancem

Pol leta od začetka napadov v Gazi so razmere na tem območju še vedno katastrofalne in skrb zbujajoče. Po napadu na humanitarni konvoj, ki je prevažal hrano za vse bolj sestradano prebivalstvo, so svojo retoriko do Izraela zaostrile tudi Združene države Amerike. Bodo grožnje dovolj za umiritev razmer? Dva meseca pred evropskimi volitvami imajo koalicijske stranke precejšnje težave s kandidati in oblikovanjem list. Analiziramo zakaj in kakšna so pričakovanja. Preverjamo, kako daleč so postopki za nadomestne gradnje v poplavah uničenih domov in kako bo slovenska avtomobilska industrija kljubovala vse močnejši kitajski konkurenci. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem.


04.04.2024

Analiza mandata - pogovor z evropskimi poslanci

Čez dva meseca se bodo odprla prva volišča, državljani Evropske unije bodo izbirali nov Evropski parlament. Ob koncu tega mandata smo v Bruslju povabili na pogovor poslanke in poslance iz Slovenije. Govorili so o ključnih temah, ki so zaznamovale zadnjih pet let, o odzivanju na krize in izzive, moči evropskega združevanja in grožnjah evropski enotnosti. Gostitelja razprave sta dopisnika iz Bruslja Mojca Širok in Igor Jurič.


Stran 6 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov