Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.
Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.
Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.
Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:
Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.
Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.
V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:
Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.
Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:
Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.
Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:
Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:
Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:
Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov. Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva. V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.
Alojz Biščak, star je 62 let, se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.
Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:
Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto. Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili proceduro.
4599 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.
Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.
Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.
Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:
Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.
Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.
V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:
Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.
Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:
Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.
Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:
Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:
Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:
Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov. Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva. V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.
Alojz Biščak, star je 62 let, se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.
Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:
Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto. Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili proceduro.
Socialno gospodarstvo po opredelitvi Mednarodne organizacije dela definira podjetniške, družbene in okoljske aktivnosti z namenom zasledovanja skupnega oziroma družbenega interesa. To pomeni, da njihov primarni interes ni dobiček, temveč uresničevanje potreb svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti. Zakaj so te dejavnosti pomembne in kako jih okrepiti? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak. Njeni gostje bodo: • Živa Lopačič iz zadruge Buna, tudi vodja Pravične trgovine v Sloveniji • Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo • Urška Bitenc, ministrstvo za gospodarstvo • Petra Peternel, Center alternativne in avtonomne produkcije • Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so: - Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht - Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani - Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications - Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Pozornost slovenske javnosti je že poleti zbudil podatek – tako imenovani indeks podvrženosti teorijam zarote – ki kaže, da smo v Sloveniji bolj nagnjeni k teorijam zarote od evropskega povprečja. »Zemlja je ravna plošča, V cepivih so čipi, Ekstremni vremenski pojavi so delo človeka.« Zdravnika Alojza Ihana, filozofinjo Alenko Zupančič, biologinjo Marino Dermastia in astrofizika Tomaža Zwittra smo zato za oddajo Intelekta, ki jo predvajamo v tokratnem Studiu ob 17h, vprašali: Zakaj moramo zaupati v znanost? K poslušanju vas vabi Iztok Konc.
Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti. Gostje: Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela; Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije; Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.
Končuje se počitniško-praznični teden, ki pa je kljub temu prinesel številne pretrese. Začele so se jesenske poplave, ki smo jih po avgustovskih pričakovali s strahom, a za zdaj niso povzročile toliko škode in pretresov, kot so se bali na izpostavljenih območjih. So posledice manjše tudi zaradi številnih preventivnih ukrepov? O tem med drugim v tokratni oddaji. Ocenjujemo tudi posledice prepletenih kriz na delovanje gospodarstva in inflacijo ter merimo politično temperaturo pred napovedanim sestankom koalicije o morebitni rekonstrukciji vlade. V tujini je v ospredju vojna na Bližnjem vzhodu s srhljivimi humanitarnimi posledicami, za katero pa ni videti rešitve. Tradicionalni sod smodnika je tudi zahodni Balkan, zato preverjamo, ali je obisk prve dame Evropske komisije v tamkajšnjih kandidatkah za včlanitev v Unijo tlakoval pot večji stabilnosti. Pripravljamo tudi reportažo iz Armenije.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
V današnji oddaji Studio ob 17.00 bomo osvežili spomin na vremensko dogajanje v začetku avgusta. Takrat so minevali ure in dnevi, ko je narava prekinila vse komunikacijske poti, radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija pa sta bila edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od številnih tehnoloških pridobitev. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija so se o tem z voditeljico Metko Pirc pogovarjali: – Matija Mastak (dopisnik Radia Slovenija), – Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija), – Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in – Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite.
Vlada je, kot kaže, pred korenito rekonstrukcijo. Ne le izključitve v največji vladni stranki, premier napoveduje obsežno krčenje in vnovično združevanje posameznih ministrstev. Odzivi v koaliciji so redkobesedni, še vedno pa močno odmeva pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Je premier prekoračil pooblastila in kaj bo pokazala forenzična preiskava glede očitkov o kartelnem dogovarjanju v Darsu? Več v kritičnem pregledu tega tedna, kjer bomo spregovorili tudi o katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi. Ljudem zmanjkuje vode, hrane in zdravil, bolnišnice, prenatrpane z ranjenci, so praktično nehale delovati. Združeni narodi so nemočni. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je kot prvi zahodni voditelj po začetku zadnje vojne sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.
Voditelji Evropske unije na zasedanju v Bruslju iščejo odgovore na velike geopolitične izzive Evrope. Dva velika vojaška konflikta potekata na dvorišču Unije, pomen Evrope v geopolitiki sveta bledi, tudi na gospodarskem področju sta jo prehiteli Amerika in Kitajska. Ocenili smo razmere, analizirali vzroke in skušali najti rešitve v evropskem proračunu in drugih evropskih politikah. Kaj je prava pot za Unijo in kje so pasti, pa tudi, kje je v vsem tem Slovenija z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Mojmir Mrak, profesor ekonomije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Slovenija se je pridružila skupini držav, ki so za omejevanje nedovoljenih migracij izkoristile zaostrene varnostne razmere na Bližnjem vzhodu. Migracije je spet povezala s terorizmom in zato znova uvedla mejni nadzor. S tem pa je tudi dala pomembno sporočilo notranji in zunanji javnosti. Hrvatom smo dali jasno vedeti, da njihovo trmasto in arogantno nasprotovanje napotitvi enot Frontexa na njihovo mejo z Bosno in Hercegovino ni na mestu. Doma pa se je s tem vsaj začasno nevtraliziralo ostre kritike opozicije, da varovanje meje s Hrvaško ni dovolj strogo in da moramo nehati odstranjevati ograjo. Toda ali bo tak ukrep lahko prispeval k zmanjšanju teroristične ogroženosti ali zmanjšanju števila nezakonitih migracij? O tem voditelj Robert Škrjanc z dopisniki in sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Gašperlin, direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi; Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, župan občine Kočevje; Andrej Rupnik, varnostni strokovnjak, nekdanji direktor Sove.
Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah?
Prostovoljni gasilci so hrbtenica slovenske civilne zaščite. To se je potrdilo tudi v nedavnih katastrofalnih poplavah. Številne zgodbe bi se brez njih končale tragično. A tudi dober sistem je možno še izboljšati. Gre predvsem za ureditev statusa in zavarovanja prostovoljnih gasilcev, s katerimi se bolj ali manj brezuspešno ukvarjajo že več desetletij. Dodatno skrb zbuja dejstvo, da je za prostovoljno delo med mladimi predvsem v mestih vedno manj zanimanja, velik izziv pa gasilcem prinašajo tudi podnebne spremembe. O vsem tem z novim vodstvom Gasilske zveze Slovenije in voditeljem Juretom K. Čoklom. Gosta: - Predsednik GZS Janko Cerkvenik - Poveljnik GZS Zvonko Glažar
Po izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu številne države Evropske unije zaradi zaostritve varnostnih razmer vnovič vzpostavljajo meje znotraj shengenskega območja, jutri mejni nadzor s Hrvaško in Madžarsko uvaja tudi Slovenija. Analiziramo, kaj prinaša takšno zaprtje in kako bo vplivalo na migrantske tokove. Napetosti v Izraelu se medtem še stopnjujejo, dogajanje pa je zaznamovalo tudi odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja. Ocenjujemo, kakšen bo izkupiček promocije za slovensko knjigo ter se sprašujemo, kam vse je šlo skoraj 200 milijonov izplačil za posledice avgustovskih poplav.V kritičnem pregledu tedna z Urško Jereb.
Slovenija je poskrbela za bučen uvod svojega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zanj je zaslužen predvsem Slavoj Žižek s svojim nagovorom, v katerem je dejal, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Kaj pa drugi slovenski avtorji? Kako prepričljiv je naš program na sejmu ob reki Majni? O razsežnostih častnega gostovanja, ki je največji kulturni dogodek za Slovenijo v tujini doslej, voditelj Aleksander Čobec z gosti: kuratorjema slovenskega programa Miho Kovačem in Amalijo Maček, pisateljem Goranom Vojnovičem in nemcistko Urško P. Černe.
Svet Radiotelevizije Slovenija je podal soglasja k imenovanju direktorice Televizije, direktorja Radia in direktorice digitalnih vsebin. Novo vodstvo čakajo številni izzivi. Javni zavod je namreč v težki finančni situaciji, pričakujejo se rešitve na kadrovskem področju, ena ključnih nalog vodstva bo tudi povrnitev zaupanja javnosti in skrb za kakovosten program. Kako se bodo lotili vseh težav, kakšni so načrti za Televizijo, Radio in MMC? So izzivi sploh rešljivi ob zahtevni finančni situaciji? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z novim vodstvom in voditeljico Lucijo Dimnik Rikić. Gosti: Direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat Direktorica Digitalnih vsebin Kaja Jakopič in Direktor Radia Slovenija Mirko Štular.
Izraelska vojska v odgovoru na nedavni Hamasov teroristični napad nadaljuje obstreljevanje območja Gaze in se pripravlja na kopensko ofenzivo. Domove je zapustilo več kot milijon Palestincev. Ob humanitarni katastrofi v Gazi se stopnjujejo tudi sovražnosti ob izraelsko-libanonski meji. V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k umiritvi razmer, toda za zdaj zaman. Več o aktualnem konfliktu na Bližnjem vzhodu v današnjem Studiu ob 17-ih.
Poljska je šesto največje gospodarstvo v Evropski uniji, po številu prebivalcev je celo peta. V luči vojne v Ukrajini je njena vloga še bolj pomembna. Osem let je na oblasti desničarska stranka Zakon in pravičnost, ki je nekajkrat prišla navzkriž z Evropsko unijo, tudi zato, ker je doma sprejemala sporne zakone o pravosodju in pravicah žensk. V tokratni oddaji bomo dan po parlamentarnih volitvah osvetlili sedanjost in prihodnost Poljske, se spraševali, kako bo njena pot vplivala na preostalo Evropo, ter ugotavljali zgodovinske razloge za njen dozdajšnji razvoj. Z gosti se bo pogovarjal Matej Hrastar. Gosti so: Maja Derčar; posebna poročevalka, dopisnica RTV iz Berlina Bojan Grobovšek; diplomat, nekdanji veleposlanik RS na Poljskem Dr. Maja Lukanc; raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino Nikodem Szczyglowski; esejist, novinar in prevajalec iz slovenščine Luka Lisjak Gabrijelčič; publicist, član uredniškega odbora revije Razpotja
Po silovitem napadu Hamasa na Izrael in krvavih spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi borci je vnovič na preizkušnji krhka stabilnost Bližnjega vzhoda. Kaj o tem konfliktu, pa o tistem, ki se bije na vzhodu Evrope ter o napetostih na Kosovu menijo obrambni ministri Severnoatlantskega zavezništva? V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo opazovali tudi slovenski politični vrtiljak, ocenili načrtovanje pokojninske reforme ter pogledali proti Frankfurtu, kjer bo prihodnji teden na največjem knjižnem dogodku v soju žarometov slovenska knjižna ustvarjalnost.
Nova izhodišča za pokojninsko reformo med drugim prinašajo postopno zviševanje upokojitvene starosti in višji odmerni odstotek, daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine, namesto najboljših 24 let bi upoštevali celotnih 40 let, in tudi novosti glede prispevnih stopenj, ki jih zavarovanci in delodajalci vplačujejo v pokojninsko blagajno. Načrt je, da bi nova zakonodaja začela veljati v letu 2025. Medtem ko še vedno čakamo na začetek pogajanj, pa v Studiu ob 17.00 soočamo socialne partnerje. Gostje oddaje: – Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; – Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; – Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM .
Projekt izgradnje javnega dela Potniškega centra Ljubljana in okoliške javne infrastrukture je razgrnjen. V tokratnem Studiu ob 17.00 smo se spraševali, kako prijazen bo nov potniški center za potnike in kako učinkovita bo multimodalna prestopna točka, ki bo omogočala prestopanje potnikov med sredstvi javnega prevoza. Kako dolga bo pot do prvega mestnega avtobusa? Kaj bo prinesla načrtovana širitev okoliških cest, kako bo poskrbljeno za pešce in kolesarje, kako se načrt prilagaja vse močnejšemu segrevanju mest in kako bo nov potniški center vplival na kakovost življenja okoliških prebivalcev?
Neveljaven email naslov