Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


03.12.2021

Tedenski aktualni mozaik

Za nami je še en teden, ki nikogar ni pustil hladnega. Polemično je bilo ob predlogih za obvezno cepljenje in doplačevanje za zdravljenje necepljenih covidnih bolnikov. Jezno smo komentirali podražitve elektrike in ogrevanja ter kadrovska prerivanja v energetiki. Skrbele so potrjene spremembe na javni televiziji, napeto je bilo znova v odnosih z Rusijo in Belorusijo. Komentiramo tudi nadaljevanje iranskih jedrskih pogajanj in vlogo naših vojakov na nemirnem Kosovu. Sprašujemo se, kako iskren je ta veseli dan kulture. Kritični pregled tedna s Sandro Krišelj.


02.12.2021

Pred mednarodnim dnevom invalidov

Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo. Zaradi tega ne morejo uživati temeljnih svoboščin in pravic, določenih v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno in ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije – tudi v znakovnem jeziku, v jeziku gluhoslepih in ko gre za gradiva v lahko-berljivi obliki. O napredku na tem področju v minulem letu in o trdovratnih problemih ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: - Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, - Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik, - Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, - Igor Miljavec, podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.


01.12.2021

Na banko ali na borzo?

Zanimanje za kapitalske naložbe se v Sloveniji sicer počasi a vztrajno krepi, a naš borzni trg tudi po treh desetletjih obstoja Ljubljanske borze ostaja premalo likviden. Kako ga okrepiti? Kako prepričati varčevalce, da je donos dolgoročno povečini višji na borzah kot v bankah? Na kakšen način spodbuditi mala in srednja podjetja, da denar za naložbe poiščejo tudi na kapitalskih trgih? Lahko prihajajoča Unija kapitalskih trgov na ravni Evropske unije prispeva k oživitvi zanimanja za vrednostne papirje tudi v Sloveniji ali bi tu lahko levji delež prispevala predvsem država z davčnimi olajšavami? O vsem tem izkušeni poznavalci slovenskega kapitalskega trga v pogovoru, ki ga povezuje Urška Jereb. Gostje: - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Igor Štemberger, redsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - dr. Marko Pahor, ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete.


30.11.2021

Lesarstvo – za podnebje in posel

V najboljših časih je slovenska lesna industrija zaposlovala več kot 40 tisoč ljudi, zdaj jih okoli 12 tisoč. Vzpostavljanje gozdno-lesnih verig od sadike do končnega izdelka je ključno za ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo. Predvsem v gozdnatih slovenskih regijah težko pričakujejo gozdno-centre, ki naj bi pomagali vzpostaviti te verige. Ali se lahko Slovenija vrne po poti nekdanje slave lesne industrije? So rešitev mikro gozdno-lesne veriga, kakršne že delujejo ponekod po Sloveniji? Je to pravi korak v smeri, da slovenski les ne bo v tolikšni meri končal v pečeh za kurjenje? Kako se z državnimi obljubami na področju lesarstva soočajo v regijah? O vsem tem voditelj Matija Mastnak s kolegi in gosti v studiu. Gostje: - Danilo Ranc, direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu, - Robert Tomazin, glavni direktor Slovenskih državnih gozdov, - Marko Krenker, direktor podjetja Cemprin, - Marjana Cigala, županja Občine Dravograd in predsedujoča svetu koroške regije.


29.11.2021

Kaj čaka smučišča?

Prvi naravni sneg v visokogorju in za upravljavce sprejemljiva priporočila NIJZ so na začetku smučarske sezone pomembni za slovenske žičničarje. Ti so kljub lanski katastrofalni zimi, velikemu izpadu prihodka in kadrovskim težavam pripravljeni na začetek smučarske sezone. Nove naložbe so bela vrana. Žičničarji, ki so sicer že dobili del državne pomoči, še čakajo na finančno pomoč zaradi izpada prihodkov. Gorski turizem iz evropskega sklada za okrevanje pričakuje tudi 30 milijonov evrov za naložbe v dotrajane in zastarele žičnice. A pomoč je zgolj obljuba, saj ministrstvo za gospodarstvo kljub drugačnim napovedim še ni objavilo razpisa. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s kolegi in sogovorniki.


26.11.2021

Tedenski aktualni mozaik

Covid je tudi ta teden krojil naš vsakdan. Nekaj manj na novo okuženih vsak dan še ni prineslo olajšanja bolnišnicam. Vse manj je razumevanja za zavračanje zaščite s cepivi, vrstijo se pozivi k nadaljnji pomoči podjetjem. Komentiramo akrobacije pri uzakonjanju dolgotrajne oskrbe, ki daje starejšim dodatne pravice, ne pa tudi vzdržnega vira njihovega financiranja. Sprašujemo se o ozadju vladnih akrobacij pri imenovanju naših tožilcev za evropski tožilski urad in o akrobacijah pri obnovi ljubljanske Drame. Pojasnjujemo, kaj Evropi in Sloveniji prinaša koalicijska pogodba bodoče nemške vlade in kakšen bo nemško-francoski vlak po bližajočih se volitvah v Franciji. kritični pregled tedna tokrat z Darjo Groznik


25.11.2021

Kakšna naj bo vloga kulture v družbi in kakšna vloga države v kulturi?

O nacionalnem programu za kulturo do leta 2028 že od septembra potekata široka javna in politična razprava. Predlagatelj osnutka, Ministrstvo za kulturo, poslanstvo dokumenta vidi v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu. Različne poglede je sprožil predlog opredelitve Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe, z odobravanjem pa sta bili sprejeti krepitev sredstev za založništvo in vključitev vizualnih umetnosti. Preden bosta o osnutku odločala vlada in državni zbor, bodo o njem razpravljali tudi voditelj Marko Golja s sogovorniki. Minister Vasko Simoniti se povabilu, brez pojasnila, ni odzval. Gostje: - Uršula Cetinski, predsednica Nacionalnega sveta za kulturo, - dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, - dr. Andrej Blatnik, profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj, - Tadej Meserko, strokovni vodja društva Asociacija.


24.11.2021

Otrokove pravice v digitalnem svetu

Za mlade pravimo, da so digitalni domorodci, saj odraščajo obkroženi z novimi tehnologijami in novimi možnostmi, ki jih te omogočajo. Pomemben vidik njihovega odraščanja je seveda šola in izobraževanje, kjer je na posebej visokem mestu opismenjevanje. A to ni več zadostno. V 21-em stoletju namreč mladi potrebujejo tudi medijsko, informacijsko, računalniško in digitalno pismenost. O tem, kako mlade opolnomočiti za uresničevanje svojih digitalnih pravic v mediatiziranem vsakdanu, kaj mora za to storiti država in kaj lahko prepusti podjetjem, družbi in staršem, pa tudi, kaj na tem področju prinaša nova evropska zakonodaja o digitalnih trgih in storitvah, voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: - dr. Bojana Lobe, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Katja K Ošljak, Zavod za digitalno vzgojo Vsak, - dr. Borut Čampelj, Služba za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Domen Savič, Zavod Državljan D.


23.11.2021

Pot Rudolfa Maistra – premikanje meja takrat in danes

Državnost in skupna zavest naroda se gradita tudi z ohranjanjem spomina na prelomne dogodke in velike ljudi iz skupne zgodovine. V tem duhu je Medobčinski muzej Kamnik združil 15 slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov v spletni projekt Maistrova pot. Ta povezuje kraje, v katerih je general in pesnik Rudolf Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo gradivo ali spomin nanj. Osebnost zgodovinskih dejanj s konca prve svetovne vojne je tako vstopila v digitalni svet ter se predstavila najširšemu krogu radovednežev in raziskovalcev. Projekt nameravajo nadgraditi še z realno popotniško različico. O pomenu Rudolfa Maistra in privlačnem ohranjanju spomina nanj naš voditelj in zgodovinar Stane Kocutar in gosti: - Zora Torkar in Alenka Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, - dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor, - dr. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije.


22.11.2021

Pravosodje na udaru politike

Državni zbor delovni teden začenja z obravnavo druge od štirih vloženih interpelacij proti ministrom vlade Janeza Janše. Tokrat se bo zagovarjal minister za pravosodje Marjan Dikaučič, minister z najkrajšim stažem v tej vladi – interpelacijo so vložili v manj kot 100 dneh njegovega ministrovanja. Očitki: med drugim neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, sodelovanje pri sprejemanju predpisov, ki posegajo v človekove pravice, tudi neplačilo komunalnega prispevka in izogibanje sodišču. O razmerah v pravosodju se bo Jolanda Lebar pogovarjala s predstavniki pravosodja, ob pomoči ogašanj naše parlamentarne ekipe pa bomo spremljali tudi poslansko razpravo in ministrov zagovor v državnem zboru. Tam bosta Nataša Mulec in Tomaž Celestina. Gostje: - Vesna Bergant Rakočevič, predsednica sodniškega društva, - Boštjan Valenčič, predsednik društva tožilcev, - profesorjem Marko Novak, nekdanji predsednik Sodnega sveta.


19.11.2021

Tedenski aktualni mozaik

Zlom zdravstva in moralni zlom družbe. Ekstremni egoizem. Največja mobilizacija v zdravstvu v samostojni Sloveniji. Osvetljujemo ozadje teh težkih besed in iščemo izhod iz te slepe ulice. Ali k izhodu vodi tudi odstavljanje šolske ministrice, se sprašujemo ob robu parlamentarne razprave o interpelaciji. In še: bo pravkar sprejet rekordni proračun države položaj olajšal ali dodatno zapletel. V kritičnem pregledu tedna z Marjanom Vešligajem tudi kritično o hibridni vojni na poljsko-beloruski in oblikovanju nove evropske obrambne vizije.


18.11.2021

Duševne stiske mladih v kaotičnem svetu pandemije

Šolsko leto se je na srečo začelo s poukom v učilnicah. Vsaj za najranljivejše otroke je to ključno, saj jim šole predstavljajo močan varovalni dejavnik. A to ni rešilo duševnih stisk otrok. Ne moremo kar pozabiti, da so samo na ljubljanski pediatrični kliniki lani sprejeli za 50 odstotkov več mladih z anoreksijo in po poskusu samomora. Boja s posledicami nenormalnega obdobja v življenju otrok in mladih še zdaleč ni konec – tudi zato, ker duševno zdravje mladih že pred letom 2019 ni bilo takšno, kot bi si ga želeli. Duševne stiske in motnje zato ostajajo težava, ki se vleče že celo desetletje, Slovenija pa ima na tem področju velike zaostanke - pri oblikovanju mrež centrov za duševno zdravje, promociji preventivnih programov na vseh nivojih ter pri številu specialistov za področje otroške in mladostniške klinične psihologije ter psihiatrije. O tem v reprizi pogovora Špele Šebenik s gostjami. Sogovornice: -\tTjaša Bertoncelj iz ZPMS, vodja Tom telefona, telefona za otroke in mladostnike, -\tdr. Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, -\tdr. Bernarda Dobnik Renko, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, -\tAjda Erjavec, predsednica združenja Šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, -\tdr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa MIRA z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


17.11.2021

Belorusko – poljske napetosti in varovanje evropskih meja

Napetosti na poljsko-beloruski meji so v ospredje znova postavile vprašanje varovanja meja Evropske unije in prenovo skupne azilne in migrantske politike. Zdi se, da je Poljska prepuščena sama sebi. Kje je tu evropska mejna agencija Fronteks? So najmočnejše evropske države pripravljene ščititi zunanje meje unije, ali pa naj se s tem ukvarjajo le obmejne države schengenskega območja? Kaj najnovejši dogodki pomenijo za vstop Hrvaške v schengensko območje? Iz vrst skorajšnje nemške koalicijske partnerice je slišati, da njenega vstopa ne bodo dovolili, dokler Hrvaške ne bo bolj humano ravnala z begunci na svoji južni meji. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard, posebno poročevalko s Poljske Polono Fijavž in sogovorniki Gostje: . - Peter Skerbiš iz sektorja mejne policije na generalni policijski upravi, - profesor Damir Josipovič, demografa z inštituta za narodnostna vprašanja, - profesor Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, tudi in župan obmejne občine Kočevje.


16.11.2021

Kako rešiti stiske medicinskih sester?

Sredi največje zdravstvene krize pri nas sta vlada in zaposleni v zdravstveni negi in socialnem varstvu dosegla dogovor o dvigu plač. Koliko se bo to poznalo medicinski sestri, koliko zaposlenim v domovih za starejše, predvsem pa, ali lahko obliž na rane močno iztrošenega kadra ustavi množične odhode in vsaj omili trenutno hudo pomanjkanje medicinskih sester in drugih zaposlenih? Od kod denar za višje plače? Bodo vplivale na višino oskrbnin? In nenazadnje, kaj bo z ostalimi zaposlenimi, ki so izpuščeni v tem dogovoru in kdaj pridejo na vrsto vendarle še standardi in normativi? O vsem tem voditeljica Snežana Ilijaš z gosti.


15.11.2021

Nimamo planeta B – bo kompromis iz Glasgowa rešil tega, ki ga imamo?

Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu ni dosegla želenega cilja: trdnih zavez držav, da bi dvig globalnih temperatur ne bi presegel 1,5 stopinje Celzija. Nekaj napredka je bilo, preveč pa je zgolj načelnih izjav in premalo konkretnih ukrepov. Okoljske organizacije Evropski uniji očitajo dvoličnost, češ da je v Glasgowu pozivala k podnebnim ukrepom v Bruslu pa snovala ukrepe za podporo plinu in industrijskemu kmetijstvu. Razočarane so otoške države, ki so zaradi dviga morske gladine že žrtve podnebnih sprememb a so ostale brez odškodnin. A kljub majhnim korakom je dogovor okoli 200 držav sveta vendarle dobrodošel, ključno pa bo zdaj njegovo udejanjenje. Kaj pomeni doseženi kompromis za svet in kaj za Slovenijo, voditelj Tomaž Gerden in sogovorniki: - klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, – klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje, - Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus, - posebna poročevalka RTVS iz COP 26 v Glasgowu Špela Novak, - podnebna pogajalka Slovenije na COP26 Tina Kobilšek z Ministrstva za okolje in prostor.


12.11.2021

Tedenski aktualni mozaik

Evropa je spet svetovno središče pandemije covida-19, slovensko zdravstvo pa na robu zloma. Ob pozivih k cepljenju smo poslušali grožnje z bergamom, ob uvajanju novih ukrepov v šolstvu pa o njihovi neizvedljivosti. Na pragu zahtevnih odločitev o zelenem prehodu smo menjali vodilne v energetiki, po mnenju kritikov zaradi političnih in ne poslovnih motivov. Novo ekipo čaka tudi uresničevanje pogajalskih dosežkov dvotedenske mednarodne podnebne konference - ocenjujemo jih z našo komentatorko v Glasgowu. Nespoštljivi minister Vizjak je z vulgarnimi izjavami glede sodnikov izgubil zaupanje koalicijske partnerice. Komentiramo tudi, kakšnega ustavnega sodnika smo dobili v četrtem poskusu izvolitve in kakšno ustavno sodišče za vsaj prihodnja štiri leta. Zaskrbljeno spremljamo stopnjevanje napetosti na poljsko – beloruski meji, kjer plin in ljudje postajajo orožje hibridne vojne med beloruskim režimom in evropsko unijo. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.


11.11.2021

Evropski praznik šaha v Sloveniji

Šah je najbolj razširjena miselna igra na svetu. Ima različne plati: od tekmovalne do izobraževalne, igralkam in igralcem pa ponuja tudi veliko veselja. V Čatežu ob Savi se ta četrtek s slovesnim odprtjem začenja ekipno evropsko prvenstvo, zaznamovano s sodelovanjem številnih vrhunskih šahistk in šahistov stare celine. Gre za pravi praznik šaha v Sloveniji in zelo odmeven dogodek v šahovskem svetu in tudi širši javnosti. O fenomenu šaha in koristih šahiranja za zdravje in družbo voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki. Gostje: - velemojstrica Darja Kapš, podpredsednica Šahovske zveze Slovenije, - velemojstrica Jana Krivec, profesorica psihologije, - Milan Brglez, predsednik Šahovske zveze Slovenije.


10.11.2021

Usoda Slovenske tiskovne agencije

Slovenska tiskovna agencija je po več kot 300 dneh vendarle prejela prvo plačilo za opravljeno javno službo v tem letu. Z vladnim uradom so namreč sklenili pogodbo. Približno sto zaposlenih na Agenciji si vsaj do konca leta lahko nekoliko oddahne, še naprej pa ostaja negotov položaj STA v prihodnjem letu, saj je kar nekaj vprašanj še odprtih. Tudi Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev dogovor med STA in Ukomom spremljata z zadržanostjo in previdnostjo. S kakšnimi posledicami se zaradi ustavitve financiranja sooča Slovenska tiskovna agencija? Kaj agenciji prinaša pred kratkim podpisan dogovor? Kaj čaka STA in slovensko medijsko krajino v prihodnjem letu? Se blokada finančnih sredstev lahko ponovi? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: – Igor Kadunc, vršilec dolžnosti direktorja Slovenske tiskovne agencije, – Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje, – Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije, – Suzana Žilič Fišer, profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.


09.11.2021

Kadrovske stiske v gospodarstvu in javnih službah

Čeprav naše življenje zaznamuje virus in je bil del gospodarstva več mesecev popolnoma ohromljen, je v dogajanje na trgu dela zelo pestro. Kljub novim omejitvam se delodajalci soočajo s pomanjkanjem določenih kadrov. Izstopajo zdravstvo in nekateri industrijski in storitveni sektorji. Z voditeljico Urško Valjavec in sogovorniki analiziramo razmere na trgu dela, pojasnjujemo razloge in skušamo poiskati rešitve. Gostje: - državna sekretarka z ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, - generalni direktor Zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar, - izvršni direktor v podjetju Kariera Tilen Prah, - vodja razvoja kadrov na e-študentskem servisu Katarina Bremec Slanič.


08.11.2021

Vrhunsko delo, ki se začne na zemlji in konča na krožniku

Miselnost »delovati in kupovati lokalno« je covid kriza – pri nekaterih za kratek čas, pri drugih pa bo to del njihove življenjske filozofije – še dodatno okrepila. Pokazala pa je tudi, da ko en člen prehranske verige izpade, izgubijo tudi preostali. Da mora biti hrana pridelana in pripravljena z mislijo na prihodnost, je tudi rdeča nit letošnjega Evropskega simpozija hrane. Z dogodka na Ljubljanskem gradu v živo tudi naša razprava s chefinjo, gostincem in pridelovalcema hrane. Zakaj mora biti zdaj čas za spremembe? Čigava odgovornost in poslanstvo je to? Imamo dobre sistemske pogoje za trajnostni pristop? Na kakšen način je covid spodbudil inovativnost in kreativnost pri kmetih in kuharjih? Zakaj odnos med kuharjem in kmetom ni zgolj sodelovalen, temveč soodvisen? O vsem voditeljica Tina Lamovšek in gostje: - Chefinja Hiše Franko z dvema Michelinovima zvezdicama Ana Roš, - Generalni direktor podjetja Jezeršek gostinstvo Martin Jezeršek, - Irena Orešnik iz Sirarstva Orešnik blizu Horjula, - Mitja Zupan iz Ribogojnice Zupan blizu Bohinjske Bistrice.


Stran 34 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov