Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


05.11.2021

Tedenski aktualni mozaik

Teden se je iztekal še bolj mrakobno in brezizhodno od svojega prvonovembrskega začetka. Iz dneva v dan bolj nemočno smo beležili rekorde števila okuženih s covidom in iskali ekipe za oskrbo kritično bolnih. Spet smo se z dvignjenimi obrvmi spraševali o vlogi stroke in znanosti pri ključnih družbenih odločitvah in razčiščevali nespodobne sprege politike in gospodarstva. Tudi sporočila iz Otoka so marsikje zbujala nezaupanje: kako učinkovito in kako pravično bo po Glasgowu ukrepanje proti podnebnim spremembam pri nas in na globalni ravni; bodo ribiči v britansko-francoskem sporu poraženci ali zmagovalci? Kritični pregled tedna tokrat s Tomažem Celestino.


04.11.2021

Prestrukturiranje premogovnih regij: priložnost za razvoj ali propad?

Medtem ko Evropa hiti v razogljičenje, Slovenija ostaja še brez sprejete nacionalne strategije za izstop iz premoga. Kaj si od prestrukturiranja obeta gospodarstvo in druge institucije, ki se bodo morale povsem prilagoditi novim razmeram? Kako ustvariti pet tisoč novih delovnih mest, kolikor naj bi jih zaradi zapiranja premogovnika potrebovali v Velenju. Tudi pretekli slovenski primeri prestrukturiranja kažejo, da je to lahko uspešno ali po drugi strani, da vodi v propad. Preverili so jih dopisniki Nina Brus, Karmen Štrancar Rajevec in Jože Žura. Kaj nas čaka tokrat, pa z gosti v studiu preverja voditeljica Metka Pirc. Gostje: - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na Minstrstvu za infrastruturo, - Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, - Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko – Šaleške regije.


03.11.2021

Zakaj se draži hrana?

Novembra bomo kupci čutili nov val dražitev hrane. Nekateri dobavitelji govejega in perutninskega mesa so že uveljavili za okoli pet odstotkov višje cene, podražitve so bile napovedane tudi za druge skupine živil. Katere dražitve so upravičene? Koga bo vrtinec podražitev izločil s konkurenčnega trga? Kaj so storili deležniki za bolj pravično porazdelitev dobičkov pri pridelave hrane? Ali vemo, kako se na podražitve hrane odzove slovenski potrošnik? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: – Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; –Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; – Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; – Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; – Aleš Kuhar, vodilni agrarni ekonomist za živilsko dejavnost.


02.11.2021

Slovenska avtomobilska industrija pred obsežnimi vlaganji

Slovenska avtomobilska industrija poskrbi za približno petino letnega izvoza. Osebni avtomobil je še vedno vir mobilnosti v Evropi, industrija, ki ga razvija in proizvaja, pa je nenehno pred preizkušnjami in potrebami po vlaganjih v inoviranje. Avtomobilski proizvajalci pritiskajo na dobavitelje, da se hitreje prilagodijo na elektrificirano mobilnost. Od prevoznih sredstev pričakujemo, da so zelena in pametna. Deset slovenskih podjetij, povezanih v avtomobilski grozd, je zato zagnalo projekt, s katerim bi okrepili vrednost in vlogo v dobaviteljski verigi, vlada jih pri tem menda podpira. Kako? Kakšni so načrti in od kod denar za inovacijske preboje v slovenski avtomobilski verigi? O vsem tem z gosti in voditeljico Majo Derčar. Gosti: Iztok Seljak, glavni direktor podjetja Hidria Holding, Matjaž Čemažar, predsednik uprave podjetja Domel Holding, Tomaž Katrašnik, vodja laboratorija za motorje z notranjim izgorevanjem na Strojni fakulteti v Ljubljani, Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.


29.10.2021

Tedenski aktualni mozaik

Stanje v državi je dramatično, epidemična slika je vse slabša, zaradi pritiska na bolnišnice pa so do nadaljnjega že preložene ne nujne zdravstvene storitve. Bomo primorani spet ustaviti državo? Tega se najbolj boji gospodarstvo, že zdaj soočeno s cenovnimi šoki, energetsko krizo in ustavljeno dobavo. Kdaj in kako bomo podražitve, ne le energije, ampak tudi hrane, občutili potrošniki in kaj poleg obljub prinaša nova dohodninska zakonodaja? O vsem tem in o velikih pričakovanjih podnebnega vrha v Glasgowu v kritičnem pregledu tedna z Dušanom Miličem.


28.10.2021

Epidemične razmere so zelo resne

Epidemične razmere so alarmantne. Število novih primerov okužbe se hitro povečuje, bolnišnice se nevarno polnijo. Smo na prelomni točki in lahko se nam zgodi scenarij iz Bergama, opozarja minister za zdravje, ki med novimi ukrepi omenja tudi možnost delnega zaprtja družbe. Je že ogrožena stabilnost našega zdravstvenega sistema? Kateri ukrepi se nam obetajo in kaj lahko prepreči katastrofo? Zakaj tolikšna rast primerov okužbe? In ne nazadnje: kakšne so napovedi? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Alenko Terlep.


27.10.2021

Kaj prinaša spremenjen zakon o osebni asistenci

Zakon o osebni asistenci je po manj kot treh letih spet spremenjen. Bodo nove spremembe odpravile vse pomanjkljivosti? Se bo zmanjšalo število upravičencev in sredstev za osebno asistenco? S čim vse se pravica do osebne asistence izključuje in kaj pomeni omejitev na največ dva družinska člana, ki opravljata osebno asistenco? Kaj pomenijo spremembe na področju izvedenstva in kako se bo izvedla ponovna ocena? O vseh spremembah, ki se obetajo uporabnikom in izvajalcem osebne asistence in o tem, kaj pravzaprav rešujemo z osebno asistenco v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Petro Medved. Gosti: Tanja Dular - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Barbara Kobal Tomc - direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Mateja Toman - predsednica Društva distrofikov Slovenije in uporabnica osebne asistence Špela Šušteršič - vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Katrin Modic - uporabnica osebne asistence na YHD-ju, Društvu za teorijo in kulturo hendikepa


26.10.2021

Izjemne podražitve na trgu energentov

Cene zemeljskega plina in elektrike tik pred zimo na mednarodnih borzah letijo v nebo. V kolikšni meri se že oziroma se še bodo poznale tudi na položnicah slovenskih gospodinjstev in podjetij? Je napočil čas, da tudi Slovenija, kot so to že storile nekatere druge evropske države, pomaga najbolj ranljivim v tej energetski draginji? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z vrtoglavimi cenami zemeljskega plina in elektrike z gosti: Direktorica GZS Združenja kovinskih materialov in nekovin - Vesna NAHTIGAL Glavni direktor Štore Steel - Ivan JURKOŠEK Direktor družbe ECE - Sebastijan ROUDI Prof. dr. Nevenka HROVATIN - Ekonomska fakulteta Ljubljana


25.10.2021

Dan suverenosti – 30 let odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije

Ko se je nekaj minut pred polnočjo 25. oktobra 1991 zaprla loputa malteškega trajekta v luki Koper, je naše ozemlje zapustil še zadnji vojak jugoslovanske armade. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil s formalnim koncem osamosvojitvene vojne izpolnjen tudi najpomembnejši pogoj za njeno mednarodno priznanje. O okoliščinah in poteku umika voditelj Stane Kocutar s sogovorniki. Gostje: - upokojeni general-major Janez Slapar, načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe, - dr. Boris Žnidarič, tedanji namestnik poveljnika slovenske milice in poveljujoči operativni akciji umika, - zgodovinar, zaslužni profesor dr. Janko Prunk.


22.10.2021

Tedenski aktualni mozaik

O energetskih geopolitičnih špekulacijah in stiskah, o majanju evropskih pravnih stebrov in gneči ob domačih sramotilnih stebrih Razčiščevanje razlogov za orjaške skoke cen energentov in zaskrbljenost zaradi poljskega oddaljevanja od skupnih pravnih temeljev Evropske unije sta ta teden dajala ton zasedanju evropskih voditeljev. Komentiramo tudi oblikovanje domačih energetskih ukrepov in utemeljenost interpelacij proti nizu vladnih ministrov. Iščemo izhode iz slepih ulic boja proti epidemiji, odnosov z Rusijo in vključevanja balkanskih držav v Unijo. Za konec se prepuščamo domišljiji, ujeti na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kritični pregled tedna tokrat z Matejo Železnikar.


21.10.2021

Evropski voditelji v boj proti energetskim špekulantom in rušenju pravne države

Dolgo pričakovana sodba poljskega ustavnega sodišča, ki odreka primarnost evropskemu pravu v odnosu do nacionalnega, je poskrbela za razpoko v temelju, na katerem uspeva združena Evropa. Jo bo uspelo zgladiti zlepa, bo potrebno kaznovanje, ali pa bo vezivno tkivo Evropske unije, spoštovanje pravne države, popuščalo še naprej? Ob zasedanju voditeljev članic Unije vseevropsko razpravo poleg tega razgreva tudi podražitev energentov, ki razkriva, kako daleč narazen so članice, ko gre za zadovoljevanje energetskih potreb. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Jernej Letnar Černič, profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za management Univerze na primorskem - Nataša Goršek Mencin, namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v S Sloveniji - predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve.


20.10.2021

Zgraditi drugi bok nuklearke ali ne?

Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada poleti naredila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije, če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države? Smo pred tem dobro premislili o alternativah in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti? V luči podražitev energentov in odpiranja vseevropske razprave o oživljanju ali opuščanju jedrske energije ponavljamo poletno razpravo voditeljice Erne Strniša z gosti: – državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo, – jedrski fizik Iztok Tiselj, Institut "Jožef Stefan", – okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.


19.10.2021

Podnebni vrh – kako blizu vrelišča smo

Čez nekaj manj kot dva tedna se bo v Glasgowu začela podnebna konferenca, eden najpomembnejših in najbolj težko pričakovanih mednarodnih dogodkov tega leta. Naloga, ki jo mora človeštvo opraviti, je velika in pomembna. Ob tem pa so velike tudi bojazni, da konferenca morda ne bo prinesla takšnega rezultata, kot bi ga morala. Kaj je to, je jasno: sprejeti ne le zaveze, pač pa tudi zelo konkretne korake za prehod v brezogljično družbo in za omejitev podnebnih sprememb, s katerimi pa se bomo ne glede na to morali naučiti živeti. O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: - klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, - okoljevarstvenik Andrej Gnezda iz Umanotere, - Martin Batič z Ministrstva za okolje in prostor, - Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.


18.10.2021

Frankfurt pred Frankfurtom

Zdi se, kot da bi minilo sto let, pa vendar se knjižni sejem začenja, so povedali v Frankfurtu. Čeprav bo ta osrednji svetovni knjigotrški dogodek popolnoma drugačen kot pred pandemijo, bo potekal tudi v fizični obliki, vendar brez gneče, ki je tako značilna za sejme. Kako se je založništvo prilagodilo novim razmeram, predvsem pa kako potekajo priprave na častno gostovanje v Frankfurtu z novim vodstvom na Javni agenciji za knjigo? O tem voditelj Aleksander Čobec s sogovorniki. Gostje: – direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, – profesor založniških študij Miha Kovač, – glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov.


15.10.2021

Tedenski aktualni mozaik

Se podražitvam energije kljub pretresom na globalnih trgih doma res lahko enostavno izognemo z zamenjavo ponudnika, koliko bodo škodili podjetjem in okrevanju gospodarstva? Ta vprašanja so nas zaposlovala v iztekajočem se tednu. Osupnili smo nad dogajanjem in premierjevim odnosom ob obisku misije Evropskega parlamenta v Sloveniji, namenjene preverjanju vladavine prava in medijske svobode. Komentiramo tudi politične premike v Srednji Evropi, od Dunaja do Prage, kolateralno škodo zaradi neželenih učinkov vektorskih cepiv in družbene osi s slovenskega filmskega festivala Kritični pregled tedna tokrat s Špelo Novak.


14.10.2021

Je (bilo) zadolževanje med pandemijo razumno, kako bomo vračali dolgove?

Vlade po svetu so na pandemijo odgovorile s pomočmi in spodbudami, tudi slovenska. Ukrepi so, razumljivo, povzročili velikanske primanjkljaje v proračunih, ki jih v preteklem desetletju nismo bili navajeni. Ali odboj gospodarstva in ugodne napovedi za naprej opravičujejo primanjkljaje tudi v prihodnjih letih, ko ukrepov proti covidu 19 ne bo več? Se lahko nenadno spremenijo pogoji zadolževanja? Kako z javnimi financami po pandemiji? O tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: – Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, – Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta in profesor ekonomije na mariborski Ekonomski fakulteti, – Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Posebej za našo oddajo proračunske načrte in njihovo potrjevanje pojasnjujeta državna sekretarka na Ministrstvu za finance Katja Lautar in predsednik parlamentarnega Odbora za finance Robert Polnarjem, načrte Unije za spremembo evropskih fiskalnih pravil pa komentira naš bruseljski dopisnik Igor Jurič.


13.10.2021

Zakaj bi skočili s prave skakalnice, če lahko doživimo simulacijo smučarskih skokov na planiški velikanki?

Eden glavnih poudarkov tokratnih Dnevov slovenskega turizma, ki potekajo v Postojni, je digitalna in trajnostna preobrazba te gospodarske panoge. Digitalizacija seveda lahko prispeva k bogatenju ponudbe in izkustva, a le če jo znamo smiselno uporabiti. Med bolj priljubljenimi produkti, ki prehajajo tudi v polje virtualizacije, so tisti s področja kulturne dediščine. Kje smo z digitalizacijo v turizmu in kam gremo? O tem v terenski oddaji iz Postojne z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gostje: - dr. Ljubica Knežević Cvelbar, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, - Mladen Ljubišič, direktor podjetja Trasol, - Matjaž Požlep, direktor podjetja AR9.


12.10.2021

Oljke v pasti podnebnih sprememb

Slovenskega sadja bo letos dosti manj, vzrok je spomladanska pozeba. Enako usodo deli tudi slovensko oljčno olje. Prvo polovico leta so zaznamovali izrazito nihanje temperatur in zelo hladni aprilski dnevi. To se je dogajalo ravno v času razvoja cvetnih organov pri oljkah, zato je v času razvoja plodov prišlo do odpadanja oljk. V prihodnjih mesecih bo za potrošnika še kako pomembno znanje o kakovosti oljčnega olja. Kaj čaka oljkarje in uporabnike oljčnega olja, voditeljica Tjaša Škamperle z dopisnikoma iz Italije in Hrvaške, Jankom Petrovcem in Tanjo Borčič Bernard, ter sogovorniki v studiu. Gostje: - dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja referenčnega laboratorija Labs v Izoli, - Urška Klančar, specialistka za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica, - dr. Maja Podgornik z inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper, - Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre.


11.10.2021

Razlika med sredo in petkom je razlika med jezo in strastjo

Tako imenovani sredini protesti na ravni javne retorike v veliki meri temeljijo na protiznanstvenem diskurzu in teorijah zarote. Toda strahovi ljudi, ki danes zavračajo pogoje PCT, niso vzniknili iz niča, ampak imajo svoje socialno, ekonomsko, družbeno, politično in kulturno ozadje. Kakšno? Kaj vse se je moralo zgoditi prej, v minulih mesecih, letih in desetletjih, da sta maska in cepivo postala tarči množičnega odpora in zavračanja? Preverjamo in iščemo rešitve z voditeljem Goranom Dekleva in sogovorniki. Gostje: - Tomaž Grušovnik, filozof, - Mirjana Ule, socialna psihologinja, - Jernej Kaluža, raziskovalec družbenega komuniciranja.


08.10.2021

Tedenski aktualni mozaik

Smo z nedovoljenimi protesti in oblaki solzivca po prestolnici vsaj za nekaj časa izživeli frustracije zaradi vladnih protikovidnih ukrepov? Je šlo nemara le za premišljeno promocijsko potezo ob največjem diplomatskem dogodku v Sloveniji letos? Katere male uspehe in skrita razočaranja je prineslo to srečanje voditeljev Unije in Balkana? O vsem tem se sprašujemo v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Urško Jereb. Komentiramo tudi sago z (ne)imenovanjem slovenskih članov evropskega javnega tožilstva ter ambiciozne proračunske načrte in zajetne primanjkljaje. Iz sveta pa postavljamo pod drobnogled med drugim grehe katoliške cerkve v Franciji in sporočila tokrat tokratnih Nobelovih nagrajencev za mir – novinarke iz Filipinov in novinarja iz Rusije.


Stran 35 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov