Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


07.10.2021

Tri desetletja po rojstvu tolarja - kako je z našo monetarno suverenostjo zdaj

Pred točno 30-imi leti se je Slovenija denarno osamosvojila. 7. oktobra 1991 je namreč slovenski parlament na zaprti seji sklenil, da bo novi slovenski denar tolar, ki bo kot denarni bon začel veljati že dan pozneje. Uvedba tolarja in kasnejša uvedba evra sta bili pravi zgodbi o uspehu, nekoliko manj pa težave s hrvaškimi varčevalci v prvi in 5 milijard evrov globoka bančna luknja v drugi bančni sanaciji. Ob tej priložnosti smo v Studio ob 17.00 povabili prav vseh 5 dozdajšnjih guvernerjev Banke Slovenije, vključno z aktualnim. Predstavili bodo svoje poglede tako na slovensko 30 letno denarno pot, kot tudi na najbolj aktualna vprašanja, povezana z monetarno politiko ta hip. Gostje voditeljice Urške Jereb so guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in nekdanji guvernerji France Arhar, Mitja Gaspari, Marko Kranjec in lan) Boštjan Jazbec, zdaj član Enotnega odbora za reševanje v Bančni uniji.


06.10.2021

Evropska unija in Zahodni Balkan – veliko srečanje voditeljev v Sloveniji

Evropa je pred dilemo, ali vključiti v svoje vrste države Zahodnega Balkana in s tem tudi prevzeti reševanje njihovih problemov, ali pa jim zapreti vrata, dokler odprtih vprašanj ne rešijo same. S tem bi tvegali vpletanje neevropskih in nedemokratičnih dejavnikov. Slovenija gosti zasedanje voditeljev Evropske unije in držav Zahodnega Balkana, kar je priložnost za trdnejše zaveze in utrditev evropske poti. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov, - Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava, - Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik za BiH, - Andreja Jernejčič, strokovnjakinja za odnose z javnostmi.


05.10.2021

Dežela protestov? Kaj je v ozadju protestov pri nas in kako (ne)varni so

Slovenija očitno postaja dežela protestov. Od lanskega maja do konca septembra smo jih imeli skoraj 700. Težave pa imamo z definicijo protestnikov in z iskanjem njihovega skupnega imenovalca. Ali lahko torej enačimo petkove in sredine protestnike? Kakšen je njihov potencial za varnostna tveganja, če je policija za 48 ur prepovedala javna zbiranja? Kaj lahko pomeni podcenjevanje njihove moči in kam lahko vodijo zahteve politike po bolj trdem odnosu do protestnikov. Odgovore išče voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: - Miroslav Žaberl, varnostni strokovnjak, - Mihael Burilov, upokojeni policijski inšpektor, - Andraž Zorko, analitik z družbe Valicon, - Marko Polič, psiholog.


04.10.2021

Kongresni turizem

Med pandemijo so bili okrnjeni tudi poslovni dogodki. Kar naenkrat so se pojavljala vprašanja, kako uspešno organizirati poslovna srečanja in kongresne dejavnosti, ko pa osebni stiki niso dovoljeni. Kot na mnogih področjih je tudi tu bil odgovor – splet. Je prihodnost kongresne dejavnosti v njeni hibridni obliki? Bo ta segment hitreje ogreval kot prostočasni turizem? Kako ga oživiti in uskladiti s sodobnimi trajnostnimi trendi? O položaju in pomenu kongresnega turizma v svetu in pri nas voditeljica Tina Lamovšek in sogovorniki: - Marijana Sikošek, dekanja primorske Fakultete za turistične vede Turistica, - Tadeja Pivc Coudyser, direktorica Kongresnega urada Slovenije, - Dragan Ćulibrk, direktor hotela Four ponts by Sheraton Ljubljana Mons, - Breda Pečovnik, pomočnica generalne direktorice in direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma.


01.10.2021

Tedenski aktualni mozaik

Viharni teden je za nami, ko do zadnjega ni bilo jasno, koliko policistov, vojakov, uradnikov in drugih zaposlenih v državni upravi bo v petek lahko prišlo v službo. Pretresla nas je smrt 20-letnice in zasejala dodatno negotovost glede cepljenja z vektorskimi cepivi in tudi nasploh. Sprašujemo se, zakaj stiske ljudi in nezadovoljstvo na ulici preraščajo v izgrede in nespoštovanje vsega in vsakogar, kaj je v ozadju in kako ob tem ravnati. Kako sta s tem povezana politična polarizacija in agonija Slovenske tiskovne agencije, kaj je vzrok in kaj posledica? V kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem tudi o Nemčiji po volitvah, o napetostih med Kosovom in Srbijo ter o globalnem boju proti podnebnim spremembam, ki smo jih ta teden boleče občutili tudi v prestolnici.


30.09.2021

Novo študijsko leto, tretje pandemično

Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni. O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, - profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete, - Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije. Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.


29.09.2021

Železnice in zelena mobilnost

V Evropskem letu železnic je pri nas le redkokdo res povsem zadovoljen s stanjem v železniškem prometu. Država je sicer začela vlagati več denarja v železniško infrastrukturo. Da bi vožnja v vlakom za potnike postala privlačna alternativa na vsakodnevni poti v šolo ali na delo, bo treba storiti še marsikaj – prenoviti zdajšnje tire, zgraditi nove, kupiti še več novih vlakov. Ozkih grl je tudi v tovornem prometu veliko. Kje so rešitve, da bo potovanje z vlakom res zeleno, voditeljica Tjaša Škamperle z dopisniki na terenu in gosti v studiu. Gostje: - Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Gregor Pretnar iz podjetja PNZ.


28.09.2021

Dve leti po stečaju Adrie Airways

Mineva dve leti odkar je slovenska letalska družba Adria Airways razglasila stečaj. To je neposredno prizadelo zaposlene in upnike, posredno pa je močno vplivalo predvsem na slovenski turizem in tudi na poslovne povezave. Kako daleč je stečajni postopek, bo okoli 550 nekdanjih zaposlenih v nekaj tednih res dobilo poplačilo in kaj bo z drugimi upniki? Kaj je ostalo na pogorišču nekdaj čislanega podjetja in kdaj bo nova prodaja stavbne pravice na Brniku? Ali bo nemški lastnik kdaj odgovarjal za svoje ravnanje? Kako bo Slovenija v prihodnje zagotavljala letalske povezave s svetom? O vsem tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki v studiu. Pogovarjali smo se tudi s stečajnim upraviteljem Janezom Pustatičnikom, državnim tožilcem Boštjanom Valenčičem in poslovodnim direktorjem Fraporta Ljubljana Zmagom Skobirjem. Gostje: - dr. Alojz Krapež, svetovalec na področju prometa in logistike, - Robert Sever, Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice.


27.09.2021

Nemčija po volitvah

V Nemčiji so potekale zgodovinske zvezne volitve. Kanclerka Angela Merkel se po šestnajstih letih poslavlja. Najmočnejše gospodarstvo v Evropi je na pomembnem gospodarskem, socialnem in družbenem razpotju. Ena najvplivnejših voditeljic na svetu je pomenila simbol stabilnosti tudi v Evropski uniji, kjer je reševala zlasti krize. Po kakšni poti bo šla Nemčija po odhodu Angele Merkel in kakšno vlogo bo igrala na evropskem in globalnem prizorišču? Poslušajte Studio ob 17ih z voditeljico Sandro Krišelj.


24.09.2021

Tedenski aktualni mozaik

Teden je naplavil kar nekaj administrativnih zapletov in nevšečnosti zaradi spreminjanja epidemičnih odlokov. Vlada v proračunskih dokumentih znova zvišuje dovoljeno porabo. V parlamentu je sredi tedna propadel poskus sprejetja zakona o varovanju javnega reda in miru. Za pestrost političnega dogajanja skrbijo v Desusu, alternativa KUL pa podpisuje povolilni sporazum. V Nemčiji se tri dni pred parlamentarnimi volitvami zmanjšuje razlika med vodilnima kandidatoma Socialdemokratov in Krščansko-demokratske unije. V New Yorku poteka 76-to letno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, katerih pomen je vse bolj okrnjen. K temu najbrž pripomore tudi novo ameriško-avstralsko-britansko zavezništvo na Tihem oceanu, ki se vzpostavlja kot protiutež kitajski grožnji. Tedenski aktualni mozaik tokrat vodi Rajka Pervanje.


23.09.2021

Zahteve za pravo stanovanjsko politiko

Odkar se krči samogradnja, trg pa večini ne omogoča nakupa ali najema bivališča po znosnih cenah, se krepi mnenje, da je preskrba s stanovanji družbeno in politično vprašanje. Slovenija ima od leta 2015 resolucijo o stanovanjskem programu, letos je bila sprejeta tudi novela stanovanjskega zakona. Prave stanovanjske reforme pa še vedno ni. Pobude mladih in opozicije se krepijo, stanovanjska politika bo očitno pomembna volilna tema. Na katera vprašanja lahko že odgovorijo ministrstvo, politične stranke in zainteresirani mladi? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gosti: – Maša Hawlina, sociologinja, članica Zadruge Zadrugator; – Georgi Bangiev, direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; – Tomaž Lisec, poslanec SDS (Slovenske demokratske stranke); – Marko Koprivc, poslanec SD (Socialnih demokratov).


22.09.2021

Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, ki je najbolj izpostavljena vremenskih razmeram, zato je tudi prva žrtev podnebnih sprememb. Kot prvi sektor v Sloveniji je že pred približno dvema desetletjema dobilo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Ta je šla sicer v pozabo, toda kljub temu se je na področju prilagajanja kmetijstva v tem času dogajalo marsikaj. Ves čas pa se stroka spopada tudi z izzivi, kako zmanjšati vpliv te dejavnosti na okolje in podnebje. O vsem tem v Studiu ob 17 ih Jernejka Drolec z gosti. To so: - dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja iz Agencije za okolje – ARSO, - prof. dr. Denis Stajnko, profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, - dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. V oddaji predstavljamo tudi (posneta) stališča drugih akterjev. To so: - prof. dr. Marina Pintar, vodilna strokovnjakinja za namakanje z Biotehniške fakultete; - mladi kmet Miha Štular iz poljedelske kmetije Pr' Halovc iz Strahinja; - dr. Andrej Toplak, svetovalec specialist za govedorejo, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj; - Iris Škerbot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.


21.09.2021

Cena energije

Cene energentov letijo v nebo. Električna energija, zemeljski plin, premog, les in hrana se skokovito dražijo. Koliko časa se utegne ta balon še napihovati, kaj lahko v zvezi s tem stori država in kdaj bo ta rast opazna tudi v višjih zneskih na naših položnicah? O vsem tem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: – Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, – Diana Horvat, direktorica sektorja za trženje v Energetiki, – Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, – Blaž Bračič, član uprave NLB skladi.


20.09.2021

Rusija po volitvah

Ruski volivci ta konec tedna volijo 450 članov Dume, poleg tega pa še 39 regionalnih parlamentov in devet regionalnih voditeljev. Volitve v ruski parlament veljajo za preizkus podpore vladajoči stranki v Kremlju. A tokrat so bolj kot zaradi kandidatov na volilnih listah zanimive zaradi tistih, ki jim zaradi različnih razlogov niso pustili kandidirati. Razmere v svetu se močno spreminjajo in to so izzivi tudi za največjo državo, ki vse težje ohranja položaj velesile. O vsem tem, o odnosih Evropske unije z Rusijo in o slovensko-ruskih odnosih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Gostje: - državni sekretar Stanislav Raščan, - naša dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, - naš komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht, - poznavalec dogajanja v Rusiji, poslovnež in nekdanji diplomat Denis Mancevič.


17.09.2021

Tedenski aktualni mozaik

Po mesecih omejitev, strahu pred okužbo in političnih delitev je sredi tedna na ulicah Ljubljane zavrela kri. Odstiramo ozadje protestov ob uvajanju pogojev PCT in razkrivamo, komu izgredi najbolj koristijo. Ocenjujemo načrte prve bruseljske dame glede zdravstva, gospodarstva in geostrateškega položaja Evrope ter glede boja proti nasilju nad ženskami in nad novinarji. V oddaji tudi o težkih energetskih odločitvah Slovenije in novem porazu na evropskem sodišču, pa tudi o izjemno zanimivi predvolilni Nemčiji in papeževi turneji po Srednji Evropi. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.


16.09.2021

Podjetja v turbulentnih časih

V četrtem valu epidemije ne bo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT (prebolel, cepljen, testiran). Podjetja, manjša in velika, se ves čas epidemije trudijo, da ne razočarajo kupcev. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi težavami. Cepljenje, vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih bodo v živo s sejemskega prizorišča MOS Celje govorili izkušeni podjetniki iz regije. Voditeljica Maja Derčar. Gosti: – Nuša Höllige, lastnica in direktorica podjetja Profagus, – Miran Rauter, lastnik in direktor podjetja Hermi, – Marko Drobnič, predsednik uprave podjetja Talum. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.


15.09.2021

Stanje Evropske unije – dosežki, porazi in načrti

Tradicionalni letni nagovor o stanju v Evropski uniji je priložnost, da se politični voditelji in državljani ozremo h ključnim nalogam in izzivom povezave ter iščemo možne rešitve. Tokrat so v ospredju končanje zdravstvene krize, okrevanje gospodarstva s pomočjo skupnih sredstev, zelena in digitalna preobrazba ter krepitev strateške neodvisnosti Evrope v svetu. Nagovor pa spodbuja tudi razmislek, kako naprej – se bo Unija še poglabljala in na katerih področjih, kaj so temeljne skupne vrednote in kako poenotiti različne vizije? Govor predsednice komisije Ursule von der Layen komentiramo z našim posebnim poročevalcem Lukom Robido in evropskimi poslanci iz Strasbourga ter z voditeljico Sandro Krišelj in analitiki v ljubljanskem studiu. Gostje: - profesorica Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, - profesor Matej Avbelj, Fakulteta za državne in evropske študije, - evropska poslanka Tanja Fajon, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, - evropska poslanka Romana Tomc, Poslanska skupina Evropske ljudske stranke, - evropski poslanec Klemen Grošelj, skupina Renew Europe.


14.09.2021

Človek v vesolju

Vesolje je za človeka izredno negostoljuben kraj. A vendar so načrti za stalne človeške postojanke na Luni in celo Marsu že precej izoblikovani. Kakšni so torej izzivi, ki čakajo prve dolgotrajnejše odprave v prostor stran od Zemlje, kjer je gravitacije zelo malo ali nič, sevanja veliko ali preveč, izolacija in dolgotrajno bivanje v ekstremnih pogojih pa vsakdanjost? Da bi bile odprave uspešne, je treba kar najbolj omejiti škodljive učinke bivanja v takih razmerah. Tega se strokovnjaki lotevajo na različne načine, možne rešitve iščejo tudi v Planici. Tamkajšnji raziskovalni laboratorij PlanHab bo te dni bogatejši za človeško centrifugo, s katero bodo preverili, koliko lahko pri bivanje na Luni ali Marsu olajša umetno ustvarjena težnost. Kje torej prežijo največje nevarnosti za fizično in psihično stanje ljudi v ekstremnih zunajzemeljskih razmerah ter na kakšne načine bi se jih dalo nasloviti voditeljica Nina Slaček razpravlja s strokovnjaki, ki se že vrsto let ukvarjajo z raziskovanjem različnih vidikov bivanja v vesolju. Gostje: - prof. dr. Igor Mekjavić, Inštitut Jožef Stefan, vodja raziskovalnega laboratorija PlanHab, ki deluje v okviru Nordijskega centra Planica; - prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, predstojnica katedre za oftalmologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti; - prof. dr. Matej Drobnič, izredni profesor za Ortopedijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in specialist ortopedske kirurgije na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana.


13.09.2021

Kako smo pripravljeni na podnebne spremembe

Poročila podnebnih znanstvenikov vse bolj skrbijo. Brez občutne omejitve izpustov toplogrednih plinov drvimo v katastrofo. Ne glede na to, kako uspešna bo podnebna konferenca v Glasgowu, so podnebne spremembe že dejstvo in z njihovimi posledicami bomo morali živeti. Kako smo na to pripravljeni v Sloveniji? Bomo morali zaposliti več zdravnikov za tropske bolezni, ali že vzgajamo poljščine, odporne na sušo, bomo prisiljeni opustiti večino smučišč? So intervencijske službe usposobljene, je v mestih dovolj dreves? Naši novinarji so preverili nekatera najpomembnejša področja, od zdravstva in pridelave hrane do turizma, zavarovalništva, usposobljenosti intervencijskih služb in načrtovanja mest. Ugotovitve in načrte komentirata voditeljica Špela Novak in klimatologinja Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje.


10.09.2021

Tedenski aktualni mozaik

Po več kot tisoč ljudi na dan se pri nas nanovo okuži s covidom, a tudi zaradi obljub o nezapiranju šol in gospodarstva vzdušje ni tako dramatično kot prejšjič ob takih številkah. Doma je steklo predvolilno ogrevanje, med drugim z interpelacijama proti ministroma za šolstvo in pravosodje. Komentiramo načrte za širitev policijskih pooblastil, visoke globe za zmerjanje oblastnikov ter agonijo Slovenske tiskovne agencije, ki kljub sodnim odločitvam že več kot 250 dni čaka na plačilo za opravljeno delo. O preobratih in spotikanjih v tekmi za naslednika kanclerke Merklove se pogovarjamo z našo berlinsko dopisnico, s svojcem žrtve pa o svetu po terorističnem napadu na Združene države pred dvema desetletjema. Kritični pregled tedna tokrat pod taktirko Matjaža Trošta.


Stran 36 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov