Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


25.01.2021

Zaprte dejavnosti

24. oktobra je vlada ugasnila večino storitvenih dejavnosti, med njimi gostinstvo, turizem in večino trgovin. Nekatere storitve je medtem že oživila, postavlja pa se vprašanje, zakaj nekatere da, drugih pa ne. Gospodarske interesne organizacije pozivajo k odprtju vseh ali vsaj večine dejavnosti. Ali cveti delo na črno? Kako se v tem času znajdejo podjetniki, katere državne pomoči koristijo? Jih bodo primorani vračati? Kako dolgo bodo posamezne storitvene dejavnosti še zaprte? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti. Gostje: - Simon Zajc, državni sekretar na MGRT, - Martin Jezeršek, gostinec, član upravnega odbora SBC, - Branko Meh, predsednik OZS, - Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS.


22.01.2021

Banke v času poceni denarja

Negativne obrestne mere, s katerimi skušajo centralne banke, tudi Evropska centralna banka, spodbuditi gospodarsko rast, so poslovanje poslovnih bank postavile praktično na glavo. V slovenskih bankah, kjer je nakopičenih prek 24 milijard evrov prihrankov se ta hip ubadajo z dvema težavama: na eni strani s podjetji, ki ne želijo poceni posojil, na drugi strani pa s prekomernimi depoziti, za katere bodo v kratkem začeli zaračunavati obresti. Je to le zatišje pred skorajšnjo gospodarsko evforijo, ki nas čaka po koncu epidemije? O vsem tem Urška Jereb z bankirji in finančniki. Gostje: - predsednica uprave SKB Anita Stojčevska, - predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, - član uprave NKBM Matej Falatov, - član uprave Triglav skladi Andrej Petek, - član uprave Pokojninska družba A Blaž Hribar.


21.01.2021

Dosežki v znanosti v minulem letu

Znanost je v minulem letu izrazito stopila v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Koronavirus je določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in tam sprožil nekaj velikih sprememb. Prav tako je bilo pestro na drugih znanstvenih področjih. V Zemljini orbiti zdaj krožita tudi dva slovenska satelita; globoke pretrese tam sproža podjetje Space X, ki spreminja pravila igre, Kitajska pa se je uspešno zavihtela na mesto druge vesoljske velesile. Precejšnji del satelitov je namenjen opazovanju Zemlje in to, kar vidimo na njej, bi nas moralo skrbeti bolj kot pandemija. Za spremembe na našem planetu namreč ne bo učinkovitega cepiva. V reprizi pogovora o znanosti v minulem letu voditeljica Nina Slaček ter Maja Ratej (Val 202) in Aljoša Masten (MMC) nanizajo tudi prgišča drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.


20.01.2021

Inavguracija novega ameriškega predsednika

Združene države Amerike bodo danes tudi uradno dobile novega predsednika, demokrata Joeja Bidna, ki je premagal dozdajšnjega predsednika Donalda Trumpa. 78-letni Joe Biden bo tako 46-ti ameriški predsednik. Drugič v zgodovini bodo imele Združene države predsednika katoličana, prvič pa bo podpredsednica ženska, 57-letna pravnica Kamala Harris, ki bo tudi prva temnopolta oseba na tem mestu, kar ima v Združenih državah velik simbolni pomen. Kaj čaka novo administracijo? Ali bo ta utrdila zavezniške odnose z drugimi državami, ki jih je Trumpova postavila na preizkušnjo? Kaj čaka republikance, ali bo Trump nadaljeval politično kariero? O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj z našim dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem in gostje: - Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA, - Uroš Lipušček, zgodovinar in nekdanji dopisnik v ZDA, - Tanja Porčnik, predsednica inštituta Visio in zunanja sodelavka na inštitutu Cato v ZDA.


19.01.2021

Družbeni mediji in politika

Potem ko so prejšnji teden v ameriški kongres vdrli podporniki predsednika Donalda Trumpa, je twitter trajno izbrisal njegov uporabniški račun. Podobno so ravnali tudi drugi družbeni mediji in spletne platforme, od facebooka do youtuba. Odzivi na prepoved so različni, od tega, da so to storili prepozno, do mnenja, da gre za pregrob poseg v svobodo govora. Kako regulirati spletne platforme? Naj še naprej same odločajo, kakšna so njihova pravila uporabe? So prostor svobode govora ali prostor radikalizacije? Naj škodljive in nevarne vsebine prepoznavajo algoritmi? Kako sploh sprejeti konsenz o tem, kaj je škodljivo v demokratični družbi? Odgovore iščejo voditeljica Urška Henigman in sogovorniki: - prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za elektrotehniko, - raziskovalka dr. Barbara Brečko, Fakulteta za družbene vede, - publicist Lenart J. Kučić, spletna medija Disenz in Pod črto.


18.01.2021

Evropska unija po pandemiji

Prihodnost Evropske unije v post-pandemičnem obdobju je v zeleni in digitalni preobrazbi ter trajnostnem razvoju. Le države, ki imajo v tem ključnem trenutku jasno vizijo in ambiciozne prioritete lahko računajo na uspešno spopadanje z neizbežnimi dramatičnimi tehnološkimi spremembami. Da bi zagotovili pravičen prehod, Unija potrebuje tudi solidarnost in trden socialni steber. Ali se Slovenija, ki bo julija prevzela predsedovanje uniji, zaveda in pripravlja na omenjene izzive? O tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje v studiu.


15.01.2021

Se osamitev Irana končuje ali zaostruje?

Iran se je z napovedjo dodatnega bogatenja urana, ki močno presega bogatenje, predvideno v jedrskem sporazumu, spet znašel v središču pozornosti mednarodne javnosti. V Teheranu ob tem z olajšanjem pričakujejo konec mandata ameriškega predsednika Trumpa, ki se je odrekel jedrskemu sporazumu in uvedel ostre ukrepe proti Iranu. Se bo s prihodom nove ameriške administracije končala izolacija te bližnjevzhodne države? Kakšno je življenje v islamski republiki, kakšen je njen vpliv v regiji? Več o tem voditelj Blaž Ermenc z gospodarstvenikom in gosti v studiu. Gostje: - Jernej Muller, v.d. generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko pri Ministrstvu za zunanje zadeve, - doktor Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu, - doktor Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, - novinar in publicist Boštjan Videmšek.


14.01.2021

(Ne)moč podeželja

Korona obdobje je zaradi izrazitih sprememb v vsakdanjem življenju ljudi naplavilo tudi oblutno več duševnih stisk. Predvsem na podeželju pa je govoriti o duševnem zdravju še vedno tabu tema. Morda je prav zato med vsemi poklici delež samomorilnosti najvišji prav med kmeti. Koliko sploh vemo o stresu, o medgeneracijskih trenjih, o duševnih stiskah kmečkega prebivalstva, ki spodjedajo vitalno moč podeželja? Potrebe po podpori na tem področju so velike. Kje so korenine stisk in kako si pri iskanju rešitev lahko pomagamo z izkušnjami iz tujine? O vsem tem Jernejka Drolec in gostje v studiu: - Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine; - Duška Knežević Hočevar, antropologinja iz ZRC - SAZU; - Toni Kukemberger, mladi kmet iz Trebnjega in - Marjan Dolenšek, svetovalec za kmetijsko in gozdarsko tehniko, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in Gozdarski inštitut Slovenije.


13.01.2021

Dr. Ihan: »Odločiti se moramo med kratkoročnimi stranskimi učinki cepiva ali pa učinki okužbe«

V Sloveniji smo do zdaj dobili približno 50.000 doz cepiva proti covidu. Prvi odmerek je prejelo že več kot 22.000 prebivalk in prebivalcev. Potem ko so v domovih za starejše in v bolnišnicah cepili najbolj ogrožene in najranljivejše, se začenja množično cepljenje prebivalstva. Za koga je zdaj ključno, da se cepi čim prej? Ali cepljenje v Sloveniji poteka dovolj hitro? Kako prepričati neodločene? Ali cepivo deluje proti novim sevom virusa? Kdo spremlja stranske učinke? O teh in drugih vprašanjih o cepivu in cepljenju proti covidu voditelj Iztok Konc in gostje v studiu. - imunolog Alojz Ihan, profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, - farmacevt Borut Štrukelj profesor in dekan Fakultete za farmacijo.


12.01.2021

Kdaj končno treningi za mlade športnike?

Omejena telesna vadba med epidemijo vodi v izrazit upad gibalne učinkovitosti otrok in mladih ter v debelost, pustilo je tudi psihosocialne posledice. Še zlasti hude so stiske mladih športnikov. Ti so v veliki večini že skoraj tri mesece brez pravih pogojev za treninge, zato se krepi bojazen, da bomo izgubili celotno generacijo športnikov. Kako jim v teh zahtevnem obdobju lahko pomagamo starši, kaj lahko storijo trenerji in na kaj se lahko oprejo mladi športniki? O vsem tem voditelj Jure Jeromen z gosti oddaje, v kateri tudi o najnovejših podatkih glede tega, koliko so se med epidemijo poslabšale motorične sposobnosti slovenske mladine.


11.01.2021

Vas čaka prisilna upokojitev?

Na silvestrovo je začel veljati sedmi protikoronski zakon. Prinaša tudi spremembe pri upokojevanju. Po novem bo delodajalec delavca lahko poslal na ZPIZ, če bo ta izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev. Del javnosti je na nogah. Gre za diskriminacijo na podlagi starosti, menijo sindikati; drug del javnosti, predvsem delodajalci, pa trdi, da bodo dobre delavce v podjetju vedno želeli obdržati čim dlje. Kaj se bo zgodilo, bo jasno v prihodnjih mesecih. Toda v pripravi je tudi ustavna presoja spornih dveh členov. Avtorica in voditeljica oddaje je Urška Valjavec, sodelujejo pa: - državna sekretarka z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, - predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez in - predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM Jakob Počivavšek.


08.01.2021

Kdaj nazaj v šole?

Ministrica za izobraževanje je omenjala možnost začetka postopnega vračanja učencev v šole po koncu božično-novoletnih počitnic, a vlada in zdravstvena stroka temu nista naklonjena. Kdaj bodo torej otroci in mladi sedli v šolske klopi in kako se skoraj trimesečno izobraževanje na daljavo pozna na njihovem znanju in počutju? Kako bi se morale na začetek izvajanja pouka v šolah pripraviti šole, koliko so priporočila zdravstvene stroke izvedljiva v praksi in kaj bo s testiranjem učiteljev? Stisk, dilem in vprašanj je veliko, odgovore in rešitve iščejo voditeljica Špela Šebenik in gostje v studiu.


07.01.2021

Napad na Kapitolu. Kongres kljub temu potrdil Bidna za predsednika ZDA.

Ameriški kongres je danes potrdil Joeja Bidna za novega predsednika Združenih držav in Kamalo Harris za novo podpredsednico. Uradno bosta prevzela dolžnosti ob inavguraciji 20. januarja. Senco na dogodke so ponoči vrgli nasilni protestniki, ki so vdrli v kongresno palačo in očitno želeli preprečiti štetje. Nasilje je vzbudilo nemir v javnosti in ogorčene odzive tudi zahodnih politikov, saj takih dogodkov v Združenih državah nismo vajeni. O tem, kje so razlogi, ali je ameriška demokracija še lahko zgled drugim in kaj lahko pričakujemo od novega predsednika voditelj Marjan Vešligaj in gostje: - direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun, - profesor s Fakultete za družbene vede Bogomil Ferfila, - nekdanjim dopisnik iz ZDA Matej Šurc, - zdajšnji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar.


06.01.2021

Gospodarstvo v letu 2020

Slovensko gospodarstvo se je v spomladanskem valu epidemije zaradi pretrganih dobavnih verig praktično ustavilo, v jesenskem valu pa se je skušalo, z izjemo najbolj prizadetih panog, kot sta gostinstvo in turizem, vendarle nekako postaviti na noge. Ob izdatni državni pomoči se zdaj osredotoča na to, kako preživeti tudi po koncu epidemije. Koliko ljudi je ostalo brez dela, na kakšen način se podjetja borijo, da ostanejo nad vodo, kakšno škodo so utrpele javne finance in kdo so zmagovalci epidemije in njihovi nauki? O vsem tem v reprizi gospodarskega letnega pregleda voditeljica Urška Jereb in gosti: - profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, - Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol ter član strokovne skupine za protikoronske ukrepe, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.


05.01.2021

Slovenija v letu 2020

V letu 2020 nas je koronavirus postavil pred največji izziv, ki je že in bo še spremenil življenje, kot smo ga poznali. Kot da zdravstvena kriza ni bila dovolj velik zalogaj, smo se spoprijeli še s politično krizo. Z odstopom Marjana Šarca s položaja predsednika vlade smo 13. marca dobili vlado pod vodstvom Janeza Janše, ki se je morala še isti dan spopasti z epidemijo. Jeseni pa so naskok na oblast napovedale stranke, zbrane v alternativi KUL s Karlom Erjavcem na čelu. Prisluhnite reprizi radijske rentgenske slike Slovenije leta 2020 z Natašo Mulec.


04.01.2021

Odnosi EU in Združenega kraljestva na novih temeljih

Slabo leto po ločitvi sta Združeno kraljestvo in Evropska unija še shajala skupaj tako, kot da se ni zgodilo nič. Z novim letom pa je vez britanskega članstva v Uniji dokončno pretrgana. Kako naprej? Po izredno intenzivnih in razmeroma kratkih pogajanjih sta Bruselj in London na predvečer božiča le dorekla vsebino sporazuma o trgovinskih odnosih in sodelovanju. Analizirajo in komentirajo ga voditelj Luka Robida in gostje Studia ob 17h. Sogovorniki v studiu so dr. Andreja Pegan, raziskovalka na Univerzi Northumbria v Newcastlu; ekonomist dr. Jan Grobovšek z Univerze v Edinburghu ter predavatelj na oddelku za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu dr. Peter Verovšek. Svoje poglede in pričakovanja na kratko predstavljajo tudi Barbara Uranjek z Britansko-slovenske gospodarske zbornice, Milica Kotur z ministrstva za šolstvo in glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.


01.01.2021

Pregled vrhuncev v kulturi 2020

Kakšno je bilo kulturno življenje doma in po svetu? V spomin smo si priklicali, katere knjige in njihovi avtorji so bili v središču pozornosti, kaj smo kljub epidemiji gledali na gledaliških odrih in filmskih platnih, da smo poslušali svetovni operni zvezdi sredi Ljubljane, katere slike smo gledali na stenah galerij in na spletu. Kaj nam imajo povedati največji slovenski umetniki? Odgovore na ta vprašanja je poiskala Tadeja Krečič Scholten.


30.12.2020

Slovenija v letu 2020

V letu 2020 nas je koronavirus postavil pred največji izziv, ki je že in bo še spremenil življenje kot smo ga poznali. Kot da zdravstvena kriza ni bila dovolj velik zalogaj, smo se soočili še s politično krizo. Z odstopom Marjana Šarca s položaja predsednika vlade smo 13-ega marca dobili vlado pod vodstvom Janeza Janše, ki se je morala še isti dan spopasti z epidemijo. Jeseni pa so naskok na oblast napovedale stranke zbrane v alternativi KUL s Karlom Erjavcem na čelu. Avtorica radijske rentgenske slike Slovenije leta 2020 je Nataša Mulec.


29.12.2020

Gospodarstvo v letu 2020

V letu 2020 smo bili priča največji gospodarski tragediji po drugi svetovni vojni. Slovensko gospodarstvo se je v spomladanskem valu epidemije zaradi pretrganih dobavnih verig praktično ustavilo, v jesenskem valu pa se je skušalo, z izjemo najbolj prizadetih panog, kot sta gostinstvo in turizem, vendarle nekako postaviti na noge. Ob izdatni državni pomoči se zdaj osredotoča na to kako preživeti tudi po koncu epidemije. Koliko ljudi je v 2020 ostalo brez dela, na kakšen način se borijo podjetja, da ostanejo nad vodo, kakšno škodo so utrpele javne finance, pa tudi kdo so zmagovalci epidemije in kaj se lahko od njih naučimo? O vsem tem, Urška Jereb in gostje v Studiu ob 17-ih. Gostje: - profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, - Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol ter član strokovne skupine za protikoronske ukrepe, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.


28.12.2020

Svet v letu 2020

To je bilo čudno leto. Začelo se je z novicami s Kitajske o novi, pljučnici podobni bolezni, sledila so zaprtja mej, zaustavitve družbenega življenja in preštevanje mrtvih. V tem letu je zadržanost Irana, kljub ameriškim provokacijam, preprečila izbruh dodatne krize. Združeno kraljestvo in Evropska unija sta tik pred rokom vendarle podpisala sporazum o prihodnjih odnosih, v Združenih državah Amerike je na predsedniških volitvah Joe Biden premagal Donalda Trumpa, Ruski predsednik Vladimir Putin pa si je še utrdil oblast. Te in druge dogodke, ki so zaznamovali leto 2020, med prepletanjem posledic ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid -19, zaradi česar v prihodnje grozijo pandemija lakote, raka, zadolženosti, kriza demokracije, smo zajeli v oddaji Svet v letu 2020. Pripravila jo je Rajka Pervanje.


Stran 45 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov