Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


05.08.2020

Ali dogovor o skupnem odzivu na koronsko krizo Evropski uniji tlakuje trdno prihodnost?

Evropska unija je z dogovorom o skladu za okrevanje in večletnem proračunu v skupni vrednosti 1800 milijard evrov dosegla velik napredek pri skupnem odzivu na krizo ter naredila korak naprej pri skupnemu zadolževanju. Kateri izzivi so še pred nami, kakšno povezavo želimo, smo presegli staro razcepljenost, kam naj gredo evropska sredstva, da bo to res Unija za prihodnje rodove …? Razpravo o prihodnosti bo Unija začela jeseni, nekaj razmislekov pa vam ponujamo v poslušanje v oddaji z voditeljico Sandro Krišelj. Gostje: - profesorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, - Lucija Karnelutti, predstavnica evropske dijaške organizacije OBESSU, - Igor Mally z zunanjega ministrstva, - Peter Žerjavič, dopisnik Dela iz Bruslja.


04.08.2020

Odpadki med krožnim gospodarstvom in kovanjem dobička v škodo okolja in zdravja

Spremembe po navadi izzovejo tako nasprotovanja kot odobravanja, in tudi ko gre za spremembe Uredbe o odpadkih, ni nič drugače. O pomislekih in argumentih zagovornikov in nasprotnikov predlaganih sprememb, predvsem glede statusa odpadka in njegove nadaljnje uporabe, v tokratni oddaji voditeljica Karmen Štrancar Rajevec in gostje: - Senko Pličanič, svetovalec Ministrstva za okolje, - Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS, - Ana Mladenović, vodja laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale ZAG, - Jurij Kočar, Ljuska iniciativa Moravče, - Uroš Macrl, Eko krog.


03.08.2020

Začasen fenomen ali začetek novih navad domačega turista?

Letošnja poletna sezona je v znamenju domačih gostov. Temu pritrjuje tudi podatek o junijski statistiki prenočitev v nastanitvenih obratih, ko je bilo domačih gostov le za 3 odstotke manj, zmanjšanje števila tujih gostov pa je bilo veliko večje, skoraj 85-odstotno. Nad izkupičkom - veliko po zaslugi unovčenih turističnih bonov - so lahko navdušeni v tistih delih Slovenije, ki so že prej sloveli kot turistično bolj zanimivi. Ali morda Slovenci in Slovenke na novo odkrivamo državo? Bodo boni prinesli multiplikativne učinke pri drugih, ne zgolj nastanitvenih storitvah? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti: - Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev, - Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, - Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij. Naši dopisniki predstavljajo turistični utrip z Obale, iz Gorenjske in zdravilišč, strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič pa ocenjuje uspešnost turističnih bonov.


31.07.2020

(Samo) da pomeni da?

Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele kazenskega zakonika, ki vsebuje tudi spremembe kaznivega dejanja posilstva. Spomnimo: lani je po oprostilni sodbi, ki jo je izreklo koprsko sodišče v primeru posilstva, in obsežni medijski kampanji nevladnih organizacij ministrstvo podprlo tako imenovani model "da pomeni da'', vendar se na tem področju do danes nič ni spremenilo. Zdajšnja ministrica Lilijana Kozlovič tega koncepta privolitve ne podpira temveč se zavzema za tako imenovani »model veto«. Kaj konkretno pomenijo predvidene spremembe in v kakšno smer gredo, voditeljica Martina Černe in gostje: - Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje, - Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija, - Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in - profesor Matjaž Ambrož iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.


30.07.2020

Kako Istri zagotoviti vodo?

Letošnje poletje ni sušno, zato z vodooskrbo v slovenski Istri ni večjih težav. Kljub temu so razprave o novem vodnem viru še vedno aktualne, saj Istra vode nima dovolj, pri tej strateški dobrini je odvisna od drugih - sosednjih vodovodov. Ministrstvo za okolje in prostor meni, da bi lahko bilo zajetje potoka Suhorca prava za rešitev za varno in zanesljivo vodooskrbe Istre. Obalni župani korak naprej pozdravljajo, brkinsko kraški ne, krajani ob predvidenem zajetju pa odločno proti. O tem voditeljica Tjaša Škamperle in gostje: - Metka Gorišek, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, - Primož Turšič, direktor kraškega vodovoda, - Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, - Aleš Bržan, župan Kopra, - Robert Smrdelj, župan Pivke.


29.07.2020

Bitka za evropske milijarde, namenjene Sloveniji

Potem ko si je Slovenija na pogajanjih o sedemletnem evropskem proračunu in skladu za okrevanje zagotovila skupno več kot 10 milijard evrov, od tega dobro polovico nepovratnih, jo čaka zahtevna naloga. Najti bo treba kakovostne projekte, za katere bomo namenili te finančne vire. Smo pripravljeni na to zahtevno nalogo? Kateri projekti bodo imeli prednost? Bodo v ospredju tudi digitalne vsebine in ne zgolj ceste in stavbe? O vsem tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Urško Jereb. Gostje: - Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, - Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, - Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, eden od pogajalcev.


28.07.2020

Evropske finance in okolje: Ali dogovor voditeljev omogoča prehod v brezogljično družbo?

Evropski parlament je te dni zahteval spremembo dogovora o večletnem finančnem okviru Evropske unije, ki so ga po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih dosegli voditelji držav in vlad. Evropski poslanci med drugim opozarjajo na zmanjšanje obsega financiranja okoljskih programov, kar ogroža uresničitev podnebnih ciljev Unije. Kaj z okoljskega vidika prinaša finančni dogovor, zakaj so ta vprašanja pomembna tudi ali pa še posebej v luči pokoronske gospodarske krize, kje so na tem področju priložnosti za Slovenijo, pa tudi kako preiti na večjo trajnostno naravnanost v panogi, ki jo je pandemija najbolj prizadela – to je turizem. O vsem tem se avtorica Špela Novak pogovarja s predstavniki evropske komisije, akademske sfere, okoljskih organizacij.


27.07.2020

Posameznik in družba v obdobju distance

Po tednih opozoril in svaril pred okužbo s koronavirusom smo se nekako navadili, da se ob pozdravu ne rokujemo, nosimo maske in vzdržujemo priporočeno razdaljo meter in pol. Bo ta tako imenovana nova normalnost imela dolgoročne posledice? Bomo zaradi teh družbenih omejitev, zakritih obrazov in šolanja na daljavo vzgojili drugačne šolarje, študente in državljane? O vsem tem v reprizi Intelekte voditeljica Špela Šebenik in gostje: specialistki klinične psihologije in psihoterapevtki dr. Polona Matjan Štuhec in Bojana Moškrič, obe z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo, sociolog redni prof. dr. Roman Kuhar, tudi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in pedagog izr. prof. dr. Damijan Štefanc, prav tako z ljubljanske filozofske fakultete.


24.07.2020

Gore niso morje, gore niso modna pista, gore niso poligon za selfije

Koronavirus spreminja tudi cilje naših dopustov, namesto za morje se številni odločajo za gore, med njimi tudi slabo pripravljeni in neizkušeni obiskovalci. Kakšne so posebnosti letošnje planinske sezone, kako obremenjeni so gorski reševalci in kako zaupanje spletnim informacijam o planinskih poteh in ciljih lahko izjalovi načrte - o vsem tem v Studiu ob 17-ih iz Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Aljana Jocif z gosti o varnosti, preventivi in urejanju varnih poti, za katere skrbi 763 markacistov. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Uroš Kušar, gorski policist, - Gregor Kofler, gorski vodnik, - Boštjan Gortnar, inštruktor markacist.


23.07.2020

Evropski zeleni dogovor in slovenska hrana

Evropska unija se je z Zelenim dogovorom zvezala, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Komisija je pripravila strategije za preoblikovanje posameznih področij, med drugim za trajnostno pridelavo in porabo hrane, imenovano Od vil do vilic, ter strategijo biotske raznovrstnosti. Pri teh imajo pomembno vlogo kmetje, kot skrbniki podeželjskega prostora. Cilji strategij so zelo ambiciozni. Med drugim zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico v desetih letih in povečanje obsega ekološke pridelave hrane na četrtino kmetijskih površin. Družba od kmetov pričakuje, ne samo, da bodo pridelovali varno in zdravo hrano, ampak da bodo to počeli tako, da bodo ohranjali naravne vire in okolje. Kako to doseči? Kakšne so zelene tehnologije pridelave hrane, so slovenskim kmetom dostopne? Koliko bodo po koronskih krizah potrošniki dovzetni na hrano, ki bo nosila oznake, da je pridelana z manj nafte, manj vode in manj pesticidi? O tem Jernejka Drolec pogovarjala in gosti: • Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, • Anton Jagodic, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, • Mario Lešnik, profesor na Fakulteti za biosistemske vede in kmetijstvo Maribor, • Zvone Černelič, biodinamični kmet in predsednik Društva za biodonamično gospodarjenje Ajda Posavje.


22.07.2020

Vloga in položaj javnih medijev

Javnost verodostojne informacije še vedno v največji meri išče pri neodvisnih javnih medijih. Enega od neizpodbitnih dokazov za to je navrgel tudi nepričakovan prihod pandemije covida-19. In eden redkih pozitivnih. Prav zadnje mesece so se ljudje na javne medije pogosteje obračali kot na glavni vir zaupanja vrednih, zanesljivih, preverljivih in ažurnih informacij. A ne glede na to se iz dneva v dan daljša tudi seznam težav, s katerimi se soočajo javni mediji. Od trenda zmanjševanja sredstev, neposrednih političnih napadov in odpuščanj do prihodnosti, ki primat napoveduje globalnim medijskim gigantom. O vlogi javnih medijev v sodobni družbi in njihovi usodi bomo v Studiu ob 17h razmišljali skupaj s komunikologom in profesorjem na Fakulteti za družbene vede dr. Slavkom Splichalom, novinarjem, urednikom in višjim svetovalcem pri Evropski radiotelevizijski uniji Borisom Bergantom in novinarjem na portalu Pod črto, predavateljem in sovoditeljem podkastov na mreži Marsowci Lenartom Kučićem.


21.07.2020

Dogovor Evropske unije o skladu za okrevanje in večletnem proračunu

Ker se težkih kompromisov med vsaj 27-imi bolj ali manj različnimi interesi ne da sklepati na daljavo, prek videopovezav, so voditelji članic in institucij Evropske unije tokrat prvič po izbruhu pandemije pripotovali na zasedanje v Bruselj. O ambicioznem predlogu sklada za okrevanje in zahtevnem sedemletnem proračunskem okviru so se pogajali na ločenih in skupnih sestankih, sklepali so načelne in nenačelne koalicije, ponujali konstruktivne in sebične rešitve. Kakšen je končni izplen, kakšna so sporočila zasedanja in kaj čaka države, Evropejce in Unijo, predstavljamo, razčlenjujemo in kometiramo v tokratni oddaji. Gostje: - Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete, - Marko Lovec s Fakultete za družbene vede, - Zoran Stančič vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Jure Vršnak z direktorata za evropske zadeve na Zunanjem ministrstvu.


20.07.2020

Severna Makedonija tudi po volitvah močno razdeljena

Volitve v Severni Makedoniji so po pričakovanjih potrdile odnos političnih sil v državi. Prihodnja vlada bo verjetno odvisna od pogajanj z albanskimi političnimi strankami. Dogodki v Severni Makedoniji vse bolj dokazujejo, da teza oziroma pomen te države na Balkanu prekaša njeno velikost. O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.


17.07.2020

Kakšna bo letošnja žetev pšenice

Vse več žitnih polj je požetih, zato že lahko govorimo tudi o kakovosti in količini letošnje letine. Ta nikakor ne bo dosegla lanskoletne, kot kaže, pa to velja tudi za odkupne cene pšenice. Kakšnega in koliko domačega kruha bomo jedli in kako bomo v prihodnje sploh pridelovali hrano? Kako pomembna je samooskrba s hrano, smo imeli priložnost spoznati tudi letos, ko nas je k temu na nek način prisilil koronavirus. O žetvi, pa tudi o pridelavi hrane v luči klimatskih sprememb govorijo Franc Küčan, kmet in pogajalec za ceno, Branko Virag iz Panvite, direktor kmetijstva in prav tako član pogajalske skupine ter Niko Miholič iz ljutomerskega Panorganixa.


16.07.2020

Obnovitvena rehabilitacija po novem

Za invalide je ena pomembnejših pravic - pravica do obnovitvene rehabilitacije. Ta jim omogoča, da kljub težji gibalni oviranosti vzdržujejo psihofizično kondicijo in pripomore k upočasnitvi napredovanja obolenja, predvsem pa preprečuje nastanek sekundarnih zapletov invalidnosti. Tokrat bomo opozorili predvsem na zaplete, ki so nastali, ker skupinska obnovitvena rehabilitacija ni urejena z ustrezno zakonodajo. Zakaj je Računsko sodišče zahtevalo začetek postopka za oceno ustavnosti in kaj se zdaj pričakuje? Kako bosta obnovitvena rehabilitacija invalidov in zdravstveno letovanje otrok in mladine urejena po novem, kako se bo to uresničevalo v praksi in kako to sprejemajo uporabniki – o vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Petra Medved.


15.07.2020

Finančne posledice epidemije. Bo treba podaljšati ukrepe za pomoč? Koliko je še maneverskega prostora?

Pandemija je zelo negativno vplivala na javne finance. Tekoči proračunski primanjkljaj je že več kot dve milijardi evrov. Prihodkov je za okoli desetino manj, izdatki pa so višji za skoraj 12 odstotkov. Obsežni svežnji pomoči prebivalstvu in gospodarstvu se financirajo z zadolževanjem. Stroga fiskalna pravila so začasno umaknjena. Toda do kdaj? Koliko je sploh še manevrskega prostora, da se država ne ujame v negativno spiralo zadolženosti? O tem finančni minister Andrej Šircelj, predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, direktorica Urada za makroekonomske odnose in razvoj Maja Bednaš ter borznik Primož Cencelj. Voditeljica je Zdenka Bakalar.


14.07.2020

Predlagane spremembe medijske zakonodaje

Kaj prinaša nova medijska zakonodaja? Ministrstvo za kulturo bo pojasnilo pripravljene spremembe zakonov o medijih, o RTV Slovenija in o Slovenski tiskovni agenciji. Javna razprava se po manj kot tednu dni izteka jutri. Kakšne so pripombe, kakšne finančne posledice in nenazadnje kakšen bo vpliv na slovensko medijsko krajino? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h. Oddajo vodi Aleš Kocjan.


13.07.2020

Narodni dom v Trstu znova v lasti Slovencev v Italiji. Bo to dovolj za obet mirnega sobivanja Slovencev in Italijanov?

Natanko 100 let po požigu Narodnega doma se danes v Trstu srečujeta predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, stavba Narodnega doma pa se, vsaj na papirju, vrača v slovenske roke. Veliko prahu je dvignila odločitev predsednikov, da se ob tem poklonita pri dveh bazoviških spomenikih; pri spominskem znamenju ustreljenim protifašistom in pri bazoviški fojbi. Kaj pomeni današnje dogajanje na Tržaškem za slovensko-italijanske odnose? Bosta obe strani zaprli boleče zgodovinsko poglavje in se skupaj zazrli v prihodnost? O tem v živo iz Trsta ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter zgodovinar in nekdanji ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor. Pogovor vodi Blaž Ermenc.


10.07.2020

Usoda letalskega prometa

Med največjimi žrtvami krize zaradi novega korona virusa je zagotovo zračni promet in z njim povezane panoge. Že zdaj je jasno, da številni prevozniki ene največjih kriz ne bodo preživeli, negotov položaj rešujejo z ostrimi rezi in množičnimi odpuščanji. Tudi v Fraportu bo prihodnji teden odpoved dobilo več kot 80 zaposlenih. Kako koronavirus spreminja letalski promet, kakšna bo usoda letalstva in nenazadnje, kaj bo z letalsko povezanostjo Slovenije z gosti v današnjem Studiu ob 17h. Oddajo vodi Simeona Rogelj.


09.07.2020

Podjetništvo, ki kljubuje korona krizi

Sredi marca se je z ustavitvijo številnih dejavnosti začelo za mala in srednje velika podjetja nesluteno, negotovo in v marsičem povsem drugačno obdobje. Uspešni podjetniki pravijo, da je čez noč postalo najbolj pomembno, kaj si ustvaril v preteklosti, koliko ti ljudje zaupajo in kakšne odnose si zgradil v podjetju, pa tudi, ali imaš denarno rezervo in kako vlada ravna za pomoč gospodarstvu. V Studiu poslušajte izkušnje in razmišljanja podjetnikov, ki so razvili odpornost na krizo. Gostje bodo Marko Lotrič, Dušan Omerčević in Marko Lukić. Z vami bo Maja Derčar.


Stran 51 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov