Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


08.07.2020

Študentsko delo v času koronavirusa

Poletje je obdobje, ko je ponudbe študentskega dela največ. A letos so se razmere na trgu dela zelo spremenile. Podjetja so čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice tega. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? In kaj prinaša jesen? V Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Urško Valjavec.


07.07.2020

Kakšno bo prihodnje šolsko leto

Se bodo prvega septembra vrnili v šolo vsi osnovnošolci in dijaki? Ali bodo uvedene kombinacije pouka v razredu in po spletu ali je spet pričakovati popolno zaprtje šol? Pristojni na to vprašanje odgovarjajo: vse bo odvisno od epidemioloških razmer v državi. V tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem bodo o pripravah na novo šolsko leto govorili predstavniki ministrstva za izobraževanje, zavoda za šolstvo in ravnateljev - z voditeljico Natašo Lang.


06.07.2020

Po hrvaških parlamentarnih volitvah

V zelo skrb vzbujajočih razmerah zaradi povečevanja števila okužb s koronavirusom tako znotraj države kot v soseščini so na Hrvaškem potekale parlamentarne volitve. V tradicionalno največji spopad med desnosredinsko HDZ premierja Andreja Plenkovića in levosredinsko SDP so se tudi tokrat nekoliko bolj vmešale še nekatere stranke, denimo desničarsko gibanje, zbrano okrog pevca Miroslava Škore, in levo-zelena koalicija. V kampanji pa so bile spet poudarjene ideološke teme, denimo pravica do splava. O izidih volitev na Hrvaškem, prihodnosti države in slovensko-hrvaških odnosih Špela Novak z gosti.


03.07.2020

Slovenska aplikacija za covid 19 – kako jo narediti neoporečno?

Ob vnovičnem povečevanju števila okužb s koronavirusom pri nas in v sosednjih državah je vlada v okviru četrtega protikoronskega zakona predlagala tudi pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi in nadzora karantene. Kdo bo razvil aplikacijo, katere podatke bo zbirala, koliko časa, kje se bodo hranili, kdo vse bo do njih dostopal, za koga bo prostovoljna in za koga obvezna in koliko ljudi si jo mora namestiti, da bo učinkovita? Ali bo slovenska aplikacija sledila samo okužbam ali tudi ljudem? Kakšne so izkušnje v Italiji in Nemčiji? Odgovore išče voditeljica Urška Henigman z dopisnikoma Igorjem Juričem in Jankom Petrovcem ter gosti v studiu. To so Tina Bregant, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki, Filip Dobranić, Inštitut Danes je nov dan in Mako Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij in raziskovalec.


02.07.2020

Ustavni referendum o Putinovih "trajnih" mandatih

V Rusiji se je končalo glasovanje o ustavnih spremembah, včeraj je glasoval tudi predsednik države Vladimir Putin. Referendum bi moral biti že 22. aprila, vendar so ga zaradi pandemije koronavirusa preložili na 25. junij, ko se je glasovanje tudi začelo. Reforme naj bi med drugim okrepile zakonodajno vejo oblasti, predvsem pa bodo aktualnemu predsedniku Putinu omogočile bivanje v Kremlju do leta 2036. O političnih razlogih in posledicah takšnega avtokratskega manevra razmišljajo voditelj Miha Lampreht in gostje v studiu: - Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - Anton Rupik, pubicist in nekdanji diplomat, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.


01.07.2020

Po preiskavah in prvem ministrskem odstopu te vlade, Kaj je v ozadju in kakšne bodo posledice v politiki, državi in družbi

Hitro sprejet odstop notranjega ministra, ki je sledil odstopu šefa policije in pridržanju gospodarskega ministra, je presenetil politiko in javnost. Kaj je v ozadju odstopov in kaj pomenijo za nadaljnje delo koalicije in vlade? Kaj je iskala in kaj našla policija v včerajšnjih preiskavah, povezanih z nakupi zaščitne opreme in kakšna bo usoda gospodarskega ministra? Kako se na očitke odzivajo v policiji in pravosodju? Odgovore išče voditelj Tomaž Celestina s kolegi in gosti v studiu.


30.06.2020

Britanci odhajajo – kakšno bo sodelovanje po novem?

Natanko pol leta nas loči od dne, ko bo Združeno kraljestvo dejansko odrezano od članstva v Evropski uniji. Kakšni bodo prihodnji odnosi med Britanci in Unijo? To vprašanje še vedno ostaja odprto, odgovore nanj pa v teh dneh skušajo oblikovati pogajalci, ki so sklenili, da bodo odslej za mizo sedli v živo in pogosteje. Kako se uradni London o prihodnjih odnosi pogovarja z Brusljem in hkrati z ostalim svetom, je tema tokratne oddaje. Luka Robida gosti dr. Petra Verovška z oddelka za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu; ekonomista dr. Jana Grobovška, ki predava na Univerzi v Edinburghu in Jureta Vršnaka, namestnika generale direktorice za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve.


29.06.2020

Kaj se dogaja z Zahodnim Balkanom. Deset let procesa Brdo-Brioni

Slovenija je že skoraj tri desetletja samostojna država. Vendar to ne spreminja dejstva, da živimo ob robu nestabilnega območja in da smo tudi sami odgovorni za ohranjanje miru na jugovzhodu Evrope. Zato so za nas še kako dragocene pobude, kot je Brdo–Brioni, s katerimi lažje odpiramo vrata evropskim povezavam in ob tem lažje uveljavljamo svoje pobude in rešitve. Ne glede na preložitev tokratnega predsedniškega srečanja je pomembno ohranjanje stikov z državami tega območja in zavez, danih na njihovi evropski poti. O tem Marjan Vešligaj in gostje v studiu: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, - Roman Kirn, diplomat, - prof. dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede


26.06.2020

Varno na počitnice

Počitnice so tukaj, koronavirus pa tudi. Kako se na počitnicah zavarovati pred okužbo, kam je najbolje in kam najmanj priporočljivo oditi na oddih? Virus bo namreč, kljub umirjanju epidemije, krojil letošnje poletne počitnice, ki bodo malo drugačne kot smo jih bili vajeni. POvzemamo opozorila stroke, nasvete zunanjega ministrstva, predstavljamo tudi, kako bodo počitnikovali otroci na organiziranih letovanjih. Marsikdo bo letos dopustoval v Sloveniji, zato razkrivamo tudi nekaj skritih, še neznanih kotičkov naše države. Z voditeljico Katjo Arhar in sogovorniki.


24.06.2020

Iskanje rešitev za sobivanje zveri in ljudi

Ali Slovenja resnično postaja zverinjak? Raj za medvede in volkove? Pred dnevi je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala dovoljenje za odstrel 115 medvedov, to pa je za seboj spet potegnilo različne odzive. Kmetje so zadovoljni, naravovarstveniki so na nogah. Ob tem se poraja vprašanje, kako najti ravnovesje, ki bo zadovoljilo vse. Iščejo ga tudi voditeljica Sabrina Mulec in gosti v studiu: - Katja Buda, v.d. direktorice za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, - Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti in član skupine strokovnjakov, ki je pripravila strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji, - Barbara Štimec, predstavnica kmetovalcev, ki delujejo na osrednjem območju velikih zveri, - Nevenka Lukič Rojšek, članica naravovarstvenih društev Anima in Alpe Adria Green, - Miha Skerl iz Zavoda za lovstvo in naravovarstvo iz Loškega potoka.


23.06.2020

Kako ozeleniti promet?

Promet pri nas prispeva tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, v netrgovalnem sektorju pa kar polovico. Tovorni promet se vztrajno povečuje, zaradi nesorazmerno nizkega vlaganja v železnice v preteklosti pa ga ne moremo prestaviti s cest na tire. A tudi stopnja motorizacije prebivalstva je pri nas visoka. Sta že pregovorna tranzitna umeščenost Slovenije in razpršena poselitev res nepremagljivi težavi? Kaj pa, če bi vsaj en dan v tednu – delali od doma? O ukrepih trajnostne prometne politike Erna Strniša z gosti: - Milena Černilogar Radež, vodja sektorja za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Ministrstvo za infrastrukturo, - Gregor Pretnar iz projektantskega podjetja PNZ, - Matej Ogrin, geograf, Filozofska fakulteta.


22.06.2020

Planinska sezona po epidemiji

Letošnja planinska sezona bo zaradi razmer po koronakrizi drugačna. Deljeno koriščenje bonov v planinskih kočah, pričakovano manjši obisk tujcev, spoštovanje priporočil in varnostne razdalje ter spletne rezervacije bodo vplivale na planinski vsakdan. Kakšna so priporočila Planinske zveze Slovenije, kaj moramo vedeti planinci, in kaj čaka oskrbnike ? O tem Aljana Jocif in gostje: - Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, - Aleš Jenko, Planinsko društvo Ljubljana Matica.


19.06.2020

Evropa kuje proračun za okrevanje in preporod

Evropska unija čim prej potrebuje skupni odgovor na posledice pandemije novega koronavirusa. Voditelji Unije bodo na video-vrhu predstavili stališča do vzpostavitve sklada za okrevanje, vrednega 750 milijard evrov, in večletnega evropskega proračuna. Razhajanja med državami članicami so še velika. Jim bo uspel preboj do končnega dogovora? Več o tem s Sandro Krišelj in gosti:. - profesor Emil Erjavec, dekan Biotehniške fakultete; - profesor Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, - profesor Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.


18.06.2020

Ustanavljanje demografskega sklada

Pokojninske blagajne, ki skrbi za več kot 623 tisoč upokojencev, že dolgo več ne napolnjujejo le prispevki zaposlenih in delodajalcev. Vsako leto mora vsaj milijardo primakniti državni proračun. Vladajoča koalicija je odločena jeseni v postopek vložiti zakon o demografskem skladu, nanj naj bi prenesli celotno državno premoženje. Donosi in kupnine iz sklada bi se namenjali za doplačilo za pokojnine. Ali mora država imeti takšen sklad, ki bi koncentrirano upravljal vse kapitalske naložbe države? Bo morda preveč podvržen političnim manipulacijam? Je smiseln z ekonomskega in upravljavskega vidika? O tem voditeljica Maja Derčar in gostje Studia ob 17ih. - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, - Dušan Mramor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nekdanji finančni minister, - Gorazd Podbevšek, pravnik, svetovalec, pisec zakona o SDH.


17.06.2020

Michelinov vodnik končno tudi v Sloveniji

Slovenija je končno dobila najuglednejši vodnik visoke gastronomije in z njim zvezdice, ki so jih številni kuharski mojstri težko pričakovali. Kaj jim bodo prinesle, se bo njihovo delo spremenilo, da jih bodo tudi obdržali? S čim so prepričali stroge ocenjevalce in kaj uvrstitev neke restavracije v Michelinov vodnik pomeni za njen kraj, mesto, državo? Kakšne so izkušnje »chefov« v tujini, ki Michelinove zvezdice že imajo? Mnenja in razlage poznavalcev ter pričakovanja, izkušnje in načrte kuharskih mojstrov bomo združili v sredinem Studiu ob 17h, ki ga bo vodila Andreja Čokl. Gostje: - Ana Roš, kuharska mojstrica iz Hiše Franko, - Jure Tomič, kuharski mojster iz Ošterije Debeluh, - Kaja Sajovic, novinarka MMC RTV Slovenija, odlična poznavalka visoke kulinarike. Posneti pogovori in prispevki: - Joško Sirk iz La Subide, slovenski zamejec, ki ima Michelinovo zvezdico že 12 let, - Gwendal Poullennec, globalni direktor Michelinovih vodnikov, - Maja Pak, direktorica STO, - Hrvoje Petrić, Hrvaška (Tanja Borčič Bernard), - Michelinove »afere« (Igor Jurič).


16.06.2020

Slovenska satelita v vesolje

Le še nekaj dni je do poleta prvih slovenskih satelitov Nemo HD in Trisat v orbito. Kaj pravzaprav pomenita za Slovenijo? Kakšne prednosti nam prinašata? Število satelitov v Zemljini krožnici se hitro povečuje, naša odvisnost od njih prav tako. Kako pomembno je, da smo neposredno navzoči na tekmovalnem in zahtevnem področju vesoljskih tehnologij in kako se to področje spreminja z novo vesoljsko tekmo, preverja Nina Slaček z gosti. Gosti: - dr. Tomaž Rodič, satelit NemoHD - dr. Iztok Kramberger, satelit Trisat - dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs - Aljoša Masten, Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC).


15.06.2020

Trgovine v nedeljo

Bodo trgovine po 17-ih letih od referenduma, na katerem so se volivke in volivci izrekli za njihovo zaprtje ob nedeljah, na ta dan naposled zaprle svoja vrata? Zaposleni v trgovini si tega želijo, trgovci pa temu odločno nasprotujejo. V katero smer se bo v nadaljevanju parlamentarnega postopka in ob dosedanji odsotnosti dogovora med sindikati in delodajalci o nedeljskem zaprtju trgovin nagnila politika? Katere trgovine bi kljub nedeljski prepovedi obratovanja lahko bile odprte? Ali je predlog zakona, ki bi vseboval tudi ''nedeljske izjeme'' res obsojen na to, da bi padel na ustavnem sodišču? Stališča o teh in drugih vprašanjih soočamo v oddaji z voditeljico Simeono Rogelj in gosti v studiu. Gostje: - Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije - Barbara Marolt, trgovka - Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije - Robert Fakin, direktor Kmetijske zadruge Agraria Izjave predstavnikov pravne stroke, Rimokatoliške cerkve, Obrtne zbornice in kupcev.


12.06.2020

Zlorabe ukrepov na trgu dela

Država je do konca meseca podaljšala ukrepe za pomoč gospodarstvu. Nekateri delodajalci pa vsakič znova zlorabljajo sistem. Delavce, čeprav so uradno na čakanju na delo doma, silijo k prihodu na delovno mesto, sicer sledi izguba zaposlitve. Med kršitvami so še: neizplačilo kriznega dodatka, siljenje v podpisovanje nezakonitih pogodb in izgovori, da letos ni treba izplačati regresa. Kaj bi lahko storili, da bi preprečili takšne zlorabe? O tem Urška Valjavec z gosti Studia ob 17ih. Gosti: - Mateja Ribič, državna sekretarka z ministrstva za delo, - Jadranko Grlić, glavni delovni inšpektor, - Goran Lukič iz Delavska svetovalnice, - Marjan Pogačnik, glavni direktor Iskra Mehanizmov.


11.06.2020

Lastništvo slovenskih medijev pred koronakrizo in po njej

Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov. Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis. Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži. O tem voditelj Urban Tarman in gosti: - Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto, - Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov, - Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si


10.06.2020

Kako globoka bo recesija, kako hiter bo zasuk navzgor

Slovensko gospodarstvo, tako rekoč zamrznjeno v obdobju epidemije, se zelo počasi oživlja. Kaj storiti, da bo vnovičen zagon gospodarske dejavnosti hitrejši, kako izkoristiti milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev iz Evropske unije za nujne naložbe in katere ukrepe bo treba pred jesenjo še sprejeti? O vsem tem Urška Jereb in gosti v tokratnem Studiu ob sedemnajstih: - Arjana Brezigar Masten, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, - Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in član vladne svetovalne skupine, - Sergej Simoniti, predsednik uprave zavarovalnice Coface PKZ, - Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja v Generali Investments.


Stran 52 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov