Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


13.02.2020

Šole in univerze spet odpirajo vrata

Kateri bodo poklici prihodnosti? Kakšna znanja in veščine naj šola zagotovi mladim, ki se od včeraj lahko vpisujejo v fakultetne in druge študijske programe? Na večer pred informativnimi dnevi za bodoče dijake in študente bo Nataša Lang v Studiu ob sedemnajstih predstavila dva pogleda: po enem se morajo šole prilagajati prihodnjim potrebam na trgu dela, po drugem morajo izoblikovati avtonomne posameznike, da bodo oni prilagodili trg dela in druge sisteme potrebam človeka in skupnosti. Se zdaj šole samo privlačno promovirajo ali so tudi v resnici pravi odgovor na izzive družbe in posameznika? Gostje: – dr. Sabina Žnidaršič Žagar iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani, – Andreja Sever, Gospodarska zbornica – predsednik Študentske organizacije Klemen Peran.


12.02.2020

Pametna raba pametnih telefonov

Internet je dostopen kjer koli in kadar koli, pametne naprave pa skupaj z velikanskimi paketi prenosa podatkov omogočajo nepretrgano povezljivost. Javno se je zlilo z zasebnim, anonimnosti ni več. Ob dnevu varne rabe interneta je točka ozaveščanja safe.si včeraj začela kampanjo, s katero želijo starše opozoriti na pretirano rabo mobilnih telefonov in svetovati o varnosti na internetu in digitalnih napravah pri predšolskih otrocih. Kakšni so prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivi sodobnega digitaliziranega vsakdanjega življenja? Kako varno uporabljati internet in kako tega naučiti otroke in mladostnike? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z gosti v oddaji Intelekta, daljša različica pogovora pa bo na sporedu v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki bodo: - antropolog doc. dr. Dan Podjed iz ZRC SAZU, - dr. med., specialistka pediatrije in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant in - Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru FDV Univerze v Ljubljani.


11.02.2020

Evtanazija – odrešenje ali umor

Vprašanj o evtanaziji se marsikdo ustraši, saj zahtevajo intimni premislek in osebno opredelitev do svoje lastne smrti. Dejstvo je, da je evtanazija v Sloveniji prepovedana in da ji zdravniška združenja uradno nasprotujejo. Peticijo za pravno ureditev evtanazije pa je na pobudo Društva Srebrna nit podpisalo že približno pet tisoč ljudi, med njimi tudi številni zdravstveni delavci. Širša stroka enotnega odgovora nima. O dilemah, povezanih z evtanazijo, in o pravnih ter etičnih vidikih ter ureditvah v nekaterih drugih državah, v Studiu ob 17.00 z Martino Černe. Gostje: dr. Andrej Pleterski, dr. Matjaž Zwitter, dr. Igor Pribac, dr. Borut Ošlaj.


10.02.2020

Po oskarjevski noči ter o evropski in slovenski filmski produkciji

Po podelitvi oskarjev analiziramo nagrajene filme in ustvarjalce, ustavljamo se tudi pri tistih, ki jih je akademija letos izpustila. Oskarji so institucija, ki ima nad filmskimi nagradami neizpodbitno medijsko in gospodarsko prevlado – toda kako pomembni so pravzaprav za naš prostor? Lotevamo se tudi drugih nagrad – od tistih, ki jih podeljuje evropska filmska akademija, do domačih vesen. O vsem tem voditeljica Tina Poglajen in gosta – filmska kritika Ana Jurc in Žiga Brdnik.


07.02.2020

Letošnji Prešernovi lavreati o svojem delu in pogledih na svet in kulturo

Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji tik pred tradicionalno podelitvijo Prešernovih nagrad na predvečer kulturnega praznika imajo besedo ti ustvarjalci, ki so bodisi s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo. Najvišji priznanji, nagradi za življenjsko delo, prejemata fotograf Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije, ter koreograf in plesalec Milko Šparemblek, pri enaindevetdesetih letih najstarejši še aktivni koreograf na svetu. Nagrade Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih letih prejemajo filmski režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, dramska igralka Nina Ivanišin, akordeoníst Luka Juhart, prevajalka Suzana Koncut in oblikovalec Nejc Prah.


06.02.2020

Za dostojno starost ni poskrbljeno

Kakšne so razmere v domovih za starejše? Zaposleni v domovih za starejše izgorevajo, premalo jih je, saj kadrovskih normativov niso posodobili že več kot desetletje. V tem času so se domovi spremenili v največje negovalne bolnišnice, kjer oskrbovanci potrebujejo več zdravstvene nege, toda dobijo je le do dvanajst minut na dan. So zato res celo lačni tisti, ki potrebujejo pomoč pri hranjenju? Ali nekaterim res ne zagotovijo nege, ki jo plačujejo? O razmerah v teh domovih Alenka Terlep z gosti: - Mojca Pršina, v. d. generalna direktorica direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Milena Končina, podpredsednica združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica doma upokojencev Vrhnika, - Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, ki je letos prejel posebno nagrado za izstopajoče kakovostno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih, - Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost.


05.02.2020

Novi virus se širi tudi v Evropo

Širjenje koronavirusa dobiva vse večje razsežnosti. Ne le za zdravje ljudi, vse bolj vpliva tudi na gospodarstvo, Kitajsko pa potiska v vse večjo mednarodno izolacijo. Kako močno bomo virus čutili v Sloveniji, kako vpliva na življenje in posel tako na Kitajskem kot drugod po svetu? Je odziv pristojnih ustrezen in ne nazadnje: kakšne bodo posledice najnovejše epidemije? O vsem tem z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti Studia ob sedemnajstih.


04.02.2020

So javni prevozi in javni objekti dostopni invalidom?

Blago in storitve bi bilo treba že pred petimi leti ustrezno zakonsko prilagoditi invalidom, do konca tega leta bodo morali biti zanje dostopni vsi avtobusni prevozi, do 2025 pa tudi prevozi v železniškem prometu in vsi objekti v javni rabi, tudi že zgrajeni. V oddaji z voditeljico Petro Medved opozarjamo na težave, s katerimi se senzorno in gibalno ovirani spopadajo pri dostopnosti prostora in prometa ter ocenjujemo, kaj je že narejenega na tem področju in kaj je treba še urediti. Gostje: - krajinska arhitektka iz Zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe, - predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever, - predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec, - mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije in - arhitekt Marko Tul iz Zveze paraplegikov Slovenije.


03.02.2020

Prvi delovni dan po brexitu

Združeno Kraljestvo in Evropska unija sta stopila v obdobje, v katerem bosta skušala doreči, kakšni bodo njuni odnosi v prihodnje. Pogajalci bodo prednost dali trgovinskim in gospodarskim odnosom. Časa ni veliko, neuspeh pogajalskih skupin pa bi v skrajni fazi še vedno lahko vodil v trdi brexit. V oddaji podrobno o spremembah, ki jih bomo občutili v vsakdanjem življenju, in o prihodnjih odnosih 27-erice z Otokom. Luka Robida je v studio povabil Davida Brozino z ministrstva za zunanje zadeve, dr. Črta Kostevca z ekonomske fakultete ter dr. Majo Bučar s fakultete za družbene vede.


31.01.2020

Sodišče EU o pristojnosti v zvezi z arbitražo

Po objavi odločitve Sodišča Evropske unije o utemeljenosti slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z neuresničevanjem arbitražnega sporazuma bomo v Studiu ob sedemnajstih govorili o tem, kako naprej. Ali bo arbitražna razsodba, ki je Hrvaška ne priznava, lahko uresničena? Pa tudi, kaj v odnose med državama prinaša izvolitev novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki bo svojo funkcijo prevzel prihodnji mesec.


30.01.2020

Usoda Plečnikovega stadiona

Kaj bo z bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo, kajti država (še vedno) ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika. Gostje: - Jure Leben, vodja projekta Bežigrajski športni park - arhitekta Janez Koželj in Andrej Hrausky - Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo - generalni konservator dr. Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije


29.01.2020

Kaj znajo slovenski dijaki v primerjavi z vrstniki iz OECD?

Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.


28.01.2020

Kmetijstvo po novem

Je poklic kmeta ogrožen? Kakšna je prihodnost kmetijstva v prihodnjem finančnem in programskem obdobju, ko bo za ukrepe podpore in razvoja kmetijstva manj evropskega denarja, okoljske zahteve in podnebna tveganja pa bodo večji? Kakšna bo vloga družinskih kmetij in kakšno prihodnost ima živinoreja? O tem voditeljica Jernejka Drolec in gostje: – Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, – Emil Erjavec, dekan biotehniške fakultete, – Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice in – Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine.


27.01.2020

Odstop predsednika vlade

Predsednik vlade Marjan Šarec je dopoldne presenetil z odstopom in pozivom k predčasnim volitvam. Kako verjetno je, da komu drugemu uspe sestaviti vlado? Kdaj bi lahko bile volitve, če ne uspe nikomur? Kako Šarčev odstop komentirajo njegovi koalicijski partnerji in kako opozicija? Kaj to pomeni za nujne projekte države? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan z našimi komentatorji, političnimi analitiki in ekonomisti. V studiu poleg voditelja Aleša Kocjana tudi politični analitik Andraž Zorko in ekonomist Sašo Polanec.


24.01.2020

Slovenski energetsko-podnebni načrt je pripravljen, zdaj vemo, kaj želimo?

Začenja se javna razprava o posodobljeni in predvidoma končni različici nacionalnega energetsko-podnebnega načrta. Dokument, ki naj bi nas v prihodnjih desetletjih vodil k razogljičenju oziroma podnebni nevtralnosti, prinaša za nekatere preveč, za druge premalo ambiciozne cilje. Kot opozarjajo okoljevarstveniki, se bo treba za uresničitev pariškega podnebnega sporazuma še bolj potruditi. Predvsem pa bode v oči, da znova prelagamo odločitev o naložbah v energetiki, saj v njem ni ničesar o konkretnih projektih. O tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo - Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana - Andrej Gnezda, okoljevarstvenik, Umanotera


23.01.2020

Svetovni gospodarski forum v Davosu

Gospodarski forum v Davosu, ki poteka v teh dneh, je tokrat jubilejni, petdeseti. Ustanovitelj Klaus Schwab si ga je zamislil kot prispevek k izboljšanju sveta. Kritiki pa pravijo, da je korporacijska elita, ki se srečuje tam, v resnici motor globalnih nepravičnosti; politiki, ki jih prepriča blišč Davosa, pa iz državnih proračunov poravnajo stroške, ki jih povzročijo korporacije, od socialnih korektivov, krpanja bančnih lukenj do sanacije posledic globalnega segrevanja. O tem voditeljica Rajka Pervanje in gostje.


22.01.2020

Reševalci potrebujejo helikopter

Nujna medicinska pomoč z bazama na Brniku in v Mariboru pri nas deluje 17 let, še vedno pa nimamo namenskega helikopterja. Zdaj ta posredovanja v vidnem delu dneva opravlja slovenska vojska, ki pa ima tudi druge naloge. V brniški bazi so zdravniki lani odklonili najmanj 30 posredovanj, ker niso imeli s čim leteti. Zakaj še ni sistemskih izboljšav? Je medresorska komisija, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, res neučinkovita? So v ozadju tudi komercialni interesi? Kdaj se bo država odločila za nakup novega helikopterja, s katerim se bo ob izurjenih strokovnih ekipah uvrstila v evropski prostor? O tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje bodo: – Darko Čander, vodja Sektorja za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino na Ministrstvu za zdravje, – Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, – Uroš Lampič, vodja HNMP na Brniku, – Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec.


21.01.2020

Kako do 10 tisoč najemnih stanovanj

Vlada namerava v sedmih letih ponuditi dodatnih deset tisoč javnih najemnih stanovanj. Republiški stanovanjski sklad jih lahko v tem času zgradi približno tri tisoč. Tudi slaba banka se zdaj oglaša, češ da bi gradila najemna stanovanja, domove za starejše in oskrbovane enote, vendar koalicijski partnerji, razen Liste Marjana Šarca, ne kažejo navdušenja za to, da bi zaposleni v slabi banki dobili novo vlogo in nove, dobro plačane službe. Odprto ostaja, ali bo delovala poroštvena shema za nakup stanovanj in kaj se dogaja s stanovanjskim zakonom. Goste bo v Studiu ob sedemnajstih soočila Maja Derčar.


20.01.2020

Vlada in politika po zamenjavi na vrhu Desusa

Po politično razburljivem koncu tedna, ki ga je zaznamoval kongres Desusa in je iz politike odnesel Karla Erjavca, z analitiki in komentatorji preverjamo, kaj vse to pomeni za manjšinsko vlado, Desus in strankarska razmerja ter v pričakovanju novega ministra tudi za obrambno področje. O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Nataša Mulec, naš notranjepolitični komentator Tomaž Celestina ter politična analitika Andraž Zorko in Martin Nahtigal.


17.01.2020

Repriza: TV in kino postajata niši, trend je video na zahtevo

Razvoj tehnologije je na področju filma in televizije v preteklih letih spet povzročil velike spremembe. Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, tudi sicer gledanje vsebin prek spleta postaja pravilo. Vsebin je veliko, tudi na področju kulture so dogaja pluralizacija in individualizacija. Kino in televizija postajata niši, kjer pa ima kljub vsemu največjo gledanost domača produkcija. Na internetu ni tako, saj je ponudba lokalnega videa na zahtevo siromašna. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D javne medijske hiše, je domač ponudnik le Voyo. Kaj vse to pomeni za našo, regijsko in evropsko produkcijo? O tem Urška Henigman in sogovorniki: - filmska kritičarka Ana Jurc, - prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede - multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič in - urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk.


Stran 57 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov