Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


24.04.2020

Konec koncertov, kot jih poznamo?

Koncertne dvorane so bile med prvimi, ki so morale zaradi epidemije zapreti svoja vrata. Epidemija ni prav nič izbirala med glasbenimi zvrstmi in tako so se koncerti in festivali popularne glasbe, abonmaji in koncerti klasične glasbe, pa tudi mali dogodki z alternativne scene znašli povsem na istem. Brez dela so poleg avtorjev in izvajalcev glasbe ostali tudi menedžerji in agenti, organizatorji festivalov in koncertov, zvočni in lučni tehniki ter drugo podporno osebje, povezano z glasbo. Glasbeno dogajanje se ob izgubi svojih javnih prostorov seli tudi na splet, kar pa odpira nova vprašanja, saj je financiranje z naslova spletnega predvajanja v Sloveniji - drugače kot v večini drugih evropskih držav - še popolnoma neurejeno. Nihče ne ve, kdaj bodo koncertne dvorane in drugi fizični prostori glasbenega življenja lahko spet odprti in kdaj si bodo obiskovalci znova upali izkusiti doživetje skupnega doživljanja glasbenih izvedb v živo. Ne ve se niti, ali bodo do tistega za zdaj še oddaljenega trenutka izvajalci in organizatorji zaradi upada finančnih sredstev sploh uspeli obdržati svoje dejavnosti. Kako premostiti to negotovo obdobje in kako s kratkoročnimi in daljnosežnimi ukrepi podpreti raznolik glasbeni ekosistem, voditeljica, glasbena urednica Teja Klobčar z gosti. Gostje: - Peter Baroš, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC), - Nika Brunet iz organizacijske ekipe festivala Metaldays, - Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, - Uroš Veber, podpredsednik Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, - Damjan Damjanovič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.


23.04.2020

Pogovor s predsednikom države

Zaradi izbruha koronavirusa smo ustavili svet in Slovenijo. Ali sprejeti ukrepi odražajo pravo ravnotežje med učinkovitostjo ter demokratičnostjo, so posegi v temeljne pravice in svoboščine sorazmerni in ustrezno zamejeni? Kakšen je oziroma bi moral biti odnos do medijev in stroke, kakšna naj bo pri spoprijemanju z epidemijo vloga vojske in Evropske unije. O vsem tem poglobljeno s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Preverjamo tudi smer slovenske zunanje politike ter izpostavljamo druga aktualna vprašanja, ki jih je koronakriza razgalila v politiki, gospodarstvu in družbi.


22.04.2020

Nov sveženj pomoči za podjetja in prebivalstvo - niz ukrepov za zagotavljanje likvidnosti.

Kljub krepitvi zaupanja v zmago nad novim koronavirusom se stopnjujeta skrb za delovna mesta ter pesimizem glede finančnega stanja in prihodnosti. Veliko podjetij se je zaradi ustavitve dejavnosti znašlo v neugodnem položaju. Vlada je včeraj potrdila nov sveženj pomoči, ključni v njem so predvideni ukrepi za zagotavljanje likvidnosti podjetjem. Je zanje dovolj predvidenih ugodnih posojil? Kaj v tem trenutku potrebujejo velika izvozna in kaj manjša podjetja? Kakšni so v teh časih odnosi z dobavitelji, kupci, zaposlenimi in bankami? Kakšni so vladni ukrepi in kaj si podjetniki želijo? O tem Maja Derčar in gosti: vodja vladne strokovne skupine Matej Lahovnik, generalni direktor podjetja KLS Bogomir Strašek, podjetniški svetovalec Domen Prašnikar in pomočnik uprave Gorenjske banke Gregor Kaiser.


21.04.2020

Mobilne aplikacije za sledenje stikom in obveščanje

Medtem ko čakamo na zdravilo za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom oz. na cepivo, ki bi okužbo preprečilo, se po postopni zajezitvi pandemije države počasi pripravljajo na sproščanje ukrepov in ponovno oživljanje gospodarske aktivnosti. Pri tem je ključno vprašanje, kakšne tako imenovane izhodne strategije bodo za izognitev drugemu valu okužb sprejele posamezne vlade. Kako so se tudi s pomočjo sodobne tehnologije tega lotili v azijskih državah in katere pravice so postavili v ospredje? S katerimi vprašanji se pri uvajanju aplikacij za sledenje ukvarjamo v Evropi in kdaj bodo v skladu s 103. členom protikoronskega zakona na vrata vseh, ki imajo predpisano karanteno, potrkali slovenski policisti? O tem voditeljica Simeona Rogelj z dopisnikoma Mojco Širok in Urošem Lipuščkom, vodjo strokovne skupine vlade Bojano Beovič, notranjim ministrom Alešem Hojsom ter gosti v studiu: - Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, - Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka in - profesor Miroslav Žaberl iz Fakultete za varnostne vede.


20.04.2020

Turizem 2.0

Da misel “turizem smo ljudje” še kako drži, v zadnjih tednih na žalost ugotavljajo tako tisti, ki delajo v tej panogi, kot tisti, ki so si življenje popestrili s potovanji. Svojo ranljivost je ta panoga doslej pokazala ob vsaki naravni nesreči ali terorističnem napadu, a si je po takih in drugačnih dogodkih tudi opomogla. Ob »koronakrizi« pa se zdi, da so se temelji, na katerih smo razvijali slovenski turizem zadnjih 30 let, podrli kot hišica iz kart. Bo torej treba začeti znova? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti: - Maja Uran Maravič, Izredna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Primorske univerze, - Helena Cvikl, v.d. direktorice Direktorata za turizem, - Gregor Jamnik, predsednik Združenja slovenskih hotelirjev in direktorja ljubljanskega hotela Slon, - Ana Roš, chefinja v Hiši Franko v Kobaridu.


17.04.2020

Umetniška produkcija v obdobju epidemije

Ker je javno kulturno življenje povsem zamrlo, so umetniki in kulturne institucije v težkem finančnem položaju. Ob tem se v negotovosti sprašujejo, kako bo z umetniško produkcijo, ter razmišljajo o ukrepih in možnih rešitvah. Poseben izziv predstavlja tudi prekinitev študijskega procesa, ki na primer pri študiju dramske igre temelji na fizični navzočnosti in bližini. V tokratnem Studiu ob 17ih o vprašanju, kaj bo z umetniško produkcijo v obdobju pandemije in po njej, voditelj Miha Žorž ter igralci in drugi delavci v kulturi: Uršula Cetinski, Inga Remeta, Branko Jordan in Primož Bezjak.


16.04.2020

Izzivi gradbeništva v koronačasu

Gradbeništvo je ena od panog, kjer v večini primerov zaradi epidemije niso bili dolžni ustaviti dela. S kakšnimi izzivi se soočajo, ali se bodo projekti zaradi izrednih okoliščin vseeno zamaknili? Kdaj bodo na primer začeli vrtati drugo cev karavanškega predora, glede na to, da ima izbrani gradbinec turški Džengis menda velike težave z dostavo opreme in prihodom delavcev iz Turčije in premišljuje o najemu slovenskih rudarjev, da bi lahko začel z gradnjo? Je epidemije višja sila, zaradi katere bodo premikali pogodbene roke in morda spreminjali cene? Država se zavzema naj se čim več gradi in investira, saj je to panoga s številnimi multiplikativnimi učinki in spodbuja tudi dejavnosti v drugih panogah. Pa bo ob napovedani recesiji dovolj denarja za gradnjo? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep z gosti. Gostje: - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Vili Žavrlan, član uprave DARS, - Profesor Jože Damijan z ljubljanske Ekonomske fakultete.


15.04.2020

Svetovna recesija

Bliskovit zdrs svetovnega gospodarstva iz pričakovane trdne rasti v globoko recesijo kaže, kako soodvisni smo postali. Obstale so številne panoge, znižale so se cene surovin, zato je veliko držav ob epidemiji dodatno prizadetih. Kako se s šokom spopada Evropska unija, ki v eni od najhujših kriz spet bolj ali manj uspešno išče skupni odgovor; ali bodo doslej sprejeti ukrepi učinkoviti in katera so tveganja za okrevanje? Bodo ob izdatnih državnih pomočeh ključna podjetja nacionalizirali; bo globalizacijo zamenjala regionalizacija? O tem voditeljica Sandra Krišelj s profesorji in gospodarstveniki.


14.04.2020

Ocenjevanje na daljavo

Za učenci, učitelji, pa tudi starši je mesec dni pouka na daljavo. Po začetnih težavah, ko so nekateri učitelji preobremenili otroke z učnimi gradivi in ko nekaj sto otrok doma ni imelo računalnika, zdaj pristojni zagotavljajo, da pouk na daljavo poteka dobro. Ker bo ta oblika šolanja najverjetneje trajala še nekaj tednov - morda se mladi v tem šolskem letu sploh ne bodo več vrnili v klopi - bomo v tokratni oddaji Studio ob 17h z učitelji, ravnatelji in dijaki govorili o tem, kako naj v danih razmerah potekajo preverjanje in ocenjevanja znanja ter priprava na maturo.


10.04.2020

Kaj se v času epidemije koronavirusa dogaja s pravico?

Sodišča zaradi ukrepov med epidemijo odločajo samo v nujnih zadevah, roki mirujejo. Se bomo po koncu epidemije spet soočali s sodnimi zaostanki? Bo zaradi tega kakšna zadeva zastarala? Bi sodišča lahko tudi v času epidemije obravnave vodila prek videokonferenc? Kaj v času epidemije delajo tožilci, s kakšnimi težavami se ubadajo odvetniki? O vsem tem voditeljica Jolanda Lebar in gostje oddaje. Gosti: - predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, - generalni državni tožilec Drago Šketa, - predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik, - predsednik odvetniške zbornice Roman Završek.


09.04.2020

Ustavili smo svet, ali to koristi okolju?

Gospodarski zastoj zaradi izbruha koronavirusa ima tudi nekatere pozitivne učinke. Tako iz Kitajske kot iz nekaterih evropskih mest poročajo o izboljšani kakovosti zraka. Sveta namreč ne pesti le pandemija virusa, temveč tudi onesnaženega zraka, ki pa je precej bolj dolgoročna in tudi prinaša velika zdravstvena tveganja. Večini tega onesnaženja bi se lahko izognili z opustitvijo kurjenja fosilnih goriv. Tako bi tudi bistveno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in reševali podnebno krizo. O tem v tokratni oddaji z voditeljico Špelo Novak.


08.04.2020

30 let po prvih večstrankarskih volitvah

8. aprila 1990 je Slovenija na prvih večstrankarskih volitvah odločno zakoličila pot v novo prihodnost, ob tem pa sta celotna družba in politika pokazali enotnost, kakršno smo pozneje videli le malokrat. In zdaj, trideset let pozneje, smo pred novimi izzivi. Epidemija koronavirusa je praktično zaustavila svet. Slovenija bo morala - tako kot vse druge države - marsikaj zagnati skoraj na novo. Je to priložnost za premislek o drugačni poti, prijaznejši do ljudi in okolja? Lahko drugačne odnose vzpostavi tudi politika? Bo to morala storiti? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in gosti: - profesor Dušan Plut, geograf in ekolog, član predsedstva RS 1990 -1992, - Andraž Zorko, raziskovalec medijev, - profesor Miha Kovač s Filozofske fakultete.


07.04.2020

Lokalna samooskrba s hrano

V dneh epidemije se spreminjajo tudi nakupovalne navade, saj kupci zaradi omejitev gibanja iščejo zdravo hrano, pridelano v svoji neposredni okolici. Kmetje imajo zaradi nekaterih zaprtih tržnic omejen dostop do kupcev. Občine spodbujajo lokalne pridelovalce, nastajajo nove spletne platforme, na medmrežju se povezujejo pridelovalci in kupci. S težavami se srečujejo tudi zadruge in kmetje. Poznavalci razmer menijo, da so ti učinki kratkoročni, a že zdaj zahtevajo premislek države, kako naprej. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih z Aljano Jocif.


06.04.2020

Pandemija, geopolitika in avtoritarne težnje

Pandemija novega koronavirusa terja učinkovite zaščitne in sistemske ukrepe. Različne države in njihova vodstva se jih lotevajo na različne načine, nekatera prej, nekatera kasneje, nekatera bolj, nekatera manj uspešno. Tudi odvisno od demokratične tradicije. Doslej se je pokazalo, da je hitrost ukrepov lahko učinkovita, vendar po drugi strani sproža številne upravičene pomisleke, da paket ukrepov lahko načne tudi doslej samoumevne ustavne garancije pridobljenih svoboščin in pravic, kot na primer svobodo gibanja in osebne nedotakljivosti. Potencialno so lahko občutljivi zasebni podatki zlasti pa grožnje za njihovo zlorabo. Tudi o tem voditelj Miha Lampreht in profesorji Igor Pribac, Marko Lovec ter Primož Šterbenc.


03.04.2020

Domovi za starejše so postali žarišče epidemije

Zaposleni, stroka in politika skušajo širjenje okužb v trenutno največjih žariščih - domovih za starejše - zajeziti z najrazličnejšimi ukrepi. Eden od njih je poziv svojcem, naj oskrbovance, če je le mogoče, za čas epidemije vzamejo v domačo oskrbo. Odzivi so mešani, odločitev nikakor ni lahka. Kako preprečiti širjenje okužb, kako zaščititi oskrbovance, kaj so prednosti in kaj zadržki glede selitev oskrbovancev in nenazadnje kako jim kljub kriznim razmeram omogočiti stike s svojci. O tem voditeljica Snežana Ilijaš z dopisniki in gosti tokratnega Studia ob 17h. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Biserka Levačič Nelec, direktorica Centra starejših Cerknica, iz skupine DEOS, - Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, - Tomaž Teran, vodja zdravstvene nege in oskrbe, Dom Danice Vogrinec Maribor, - Tomislav Nemec, direktor Doma starejših občanov Ljutomer.


02.04.2020

Vloga bank v koronakrizi

Napoved: Korona virus gospodarstvu izstavlja gromozanski davek. Da bi ga vsaj nekoliko ublažili je država zamrznila odplačevanja posojil. Ali ta ukrep že deluje v praksi, kako so nanj pripravljeni v bankah, kakšne posledice utegne prinesti tako za posojilojemalce kot tudi same banke, se nam v kratkem obeta posledično zakonski odkup terjatev? In kako bo vse te nove, do skrajnosti zaostrene razmere, preživel evro? O tem Urška Jereb in gosti: - profesor Mojmir Mrak z Ekonomske fakulete v Ljubljani, - predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, - direktor Hidrie Iztok Seljak.


01.04.2020

Izzivi družinske karantene

Izbruh epidemije nam je življenje postavil na glavo. Mnogi so čez noč ostali doma, tako rekoč na prisilnem dopustu, brez dela in z veliko prostega časa. V tokratnem Studiu ob 17ih se je Simeona Rogelj z gosti pogovarjala o tem, katere skupine ljudi so v tem času se posebej ogrožene, kako izredne razmere vplivajo na nasilje v družini in kako na splošno kakovostno preživeti ta čas. Gostje: - doktor Andrej Perko iz zavoda Mitigas, - klinična psihologinja Majda Mramor iz Instituta za družinsko terapijo in - Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije GPU.


31.03.2020

Mediji v času koronavirusa

Kriza, ki jo je povzročilo širjenje novega koronavirusa, je naš svet spremenila, zaustavila, postavila na glavo. Medijske ekipe pa delajo s polno paro. Ljudje spremljajo medije veliko bolj kot običajno, saj so za marsikoga postali edino okno v svet. Zato je tako pomembno, da profesionalno opravljajo svoje delo, da so viri, iz katerih črpajo novice, zanesljivi, da so informacije, ki jih posredujejo zaskrbljeni javnosti, dostopne in verodostojne. O medijih in novinarjih v obdobju koronavirusa, o ukrepih za njihovo preživetje, pa tudi o pritiskih, ki jih doživljajo, v ponedeljkovem Studiu ob sedemnajstih s Tatjano Pirc.


30.03.2020

Orjaški protikrizni zakon

Konec tedna je vlada pripravila najobsežnejši protikrizni sveženj ukrepov za prebivalstvo in gospodarstvo. Veljali naj bi vsaj do konca maja, tehtali okrog 3 milijarde evrov in zajemali različne oblike – od temeljnega dohodka, do dodatkov ranljivim, od nadomestil do odpisov in odlogov obveznosti. Kašne so poglavitne rešitve, koga zajemajo in kako bo teklo uveljavljanje, o tem voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Ivan Simič, član svetovalne skupine vlade - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije


27.03.2020

Evropsko sodelovanje v korona-krizi

Po sinočnjem video-zasedanju evropskega sveta bomo analizirali usklajevanje boja proti koronavirusu na ravni Evropske unije. Kako so države pripravljene na skupen boj, če morajo krepiti nadzor na medsebojnih mejah? Kaj ustavitev javnega življenja in napoved globoke recesije pomenita za ključne evropske projekte kot so pogajanja o večletnem evropskem proračunu? O tem in drugih odločitvah evropskih voditeljev Sandra Krišelj s sogovorniki. Začetek in trajanje oddaje smo prilagodili skupnemu glasbenemu projektu vseh programov nacionalnega radia »Koncert doma Radia Slovenija«.


Stran 58 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov