Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


30.09.2020

Donald Trump in Joe Biden na prvem TV-soočenju

Televizijsko soočenje ameriških predsedniških kandidatov je eden od največjih medijskih dogodkov na svetu. Bo Joeju Bidnu uspelo prepričati neopredeljene volivce, da se lahko le nova administracija odločneje spopade s težavami ameriške družbe, kot so epidemija covida-19 ter pojavi rasizma in neenakosti? Ali pa bo Donald Trump bolj prepričljiv z ocenami, da je bila že njegova administracija zelo uspešna v boju proti pandemiji in da je neprimerno več naredila za mir na svetu kot prejšnje? Soočenje predsednika in izzivalca ter volilne napovedi bomo ocenili in komentirali Studiu ob 17h z Marjanom Vešligajem in gosti. V oddaji sodelujejo dolgoletni veleposlanik v ZDA Andrej Kirn, komentatorja Matej Šurc in Andrej Stopar in strokovnjakinja za odnose z javnostmi Andreja Jernejčič.


29.09.2020

Turizem je preživel koronsko poletje, s strahom pogleduje proti zimi

Turizem se v obdobju koronavirusa prebija iz sezone v sezono. Poleti je imel slovenski turizem 34 odstotkov več nočitev domačih gostov in 70-odstotni upad tujih turistov. V Mestni občini Ljubljana je glede na lani v prvih osmih mesecih letos prenočilo 75 odstotkov manj gostov. Turistični boni so pomagali nekaterim turističnim destinacijam, za druge niso bili uspešni. O poletni sezoni, o bonih in njihovem pomenu, o tem, kakšno je stanje v mestnem in kongresnem turizmu ter kaj turistični delavci pričakujejo od zimskih mesecev voditeljica Katja Arhar in gostje: - Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, - Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, - dr. Maja Uran Maravič, profesorica na Fakulteti za turistične študije – Turistica Portorož, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije in generalni direktor Hotela Slon.


28.09.2020

Duševno zdravje v času koronavirusa

Zaradi pandemije koronavirusa je ves svet v akutnem stresu. Številni ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske, povečan strah, tesnobo in panične napade. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb je še teže priti k zdravniku. O problemu psihoterapevtske, psihiatrične in psihosocialne pomoči v obdobju koronske krize, vzrokih in posledicah naraščanja osebnih stisk in načinih reševanja te problematike voditeljica Martina Černe in gostje: - dr. Tina Sentočnik, predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije, - dr. Špela Hvalec, psihiatrična bolnišnica Idrija, - in dr. Karin Sernec, psihiatrična klinika Ljubljana.


25.09.2020

Evropski migracijski in azilni pakt

Pet let po množičnih migracijah v Evropo je Evropska komisija predstavila nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi obnovil zaupanje med članicami in omogočil nov, prožnejši sistem obvezne solidarnosti. A glede na prve odzive je za nekatere članice tudi to preveč - in to v obdobju, ko smo soočeni z novo migrantsko tragedijo na grškem otoku Lesbos. Ta traja že veliko dlje od požara v tamkajšnjem begunskem taborišču. Pot naprej iščejo voditeljica Špela Novak in sogovorniki - Nina Gregori, izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada EASO, - profesor Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, - profesor Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede, - publicist Boštjan Videmšek.


24.09.2020

Kako zagotoviti dovolj denarja za pokojnine v prihodnje

Demografska statistika je neizprosna. Med drugim kaže, da bo zaradi vse večjega števila starejših število upokojencev že po letu 2040 preseglo število zavarovancev, kar bo izjemno obremenilo pokojninsko blagajno. Vse več denarja je treba za pokojnine zagotavljati iz državnega proračuna, trenutno približno eno milijardo evrov na leto. Finančne projekcije pa kažejo, da se bo ta znesek po letu 2040 vsaj podvojil, leta 2050 pa naj bi bil proračunski prispevek najvišji, in sicer 2,8 milijarde evrov. Politika že dolgo išče kompromis o tem, kakšen naj bi bil bodoči demografski sklad, ki bi v najbolj kritičnih letih z dodatnimi finančnimi sredstvi blažil pritisk na pokojninsko blagajno. Po dolgih letih usklajevanj in dogovarjanj sta zdaj pripravljena dva predloga ureditve tega sklada; koalicijski in opozicijski. Kaj prinašata, v čem se razlikujeta, kateri je boljši in zakaj? Stališča o tem v oddaji z voditeljico Simeono Rogelj soočajo gosti: - Janez Sušnik, Zveza društev upokojencev Slovenije ZDUS, - prof. dr. Bogomir Kovač iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, - Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, - Jožef Horvat, poslanec Nove Slovenije, - Gorazd Prah, strokovni sodelavec Socialnih demokratov.


23.09.2020

Prvi slovenski praznik športa

Od letos je 23. september v Sloveniji praznik športa. Na ta dan naj bi Slovenija dihala športno, tako v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot tudi sicer. Kakšen je pomen slovenskega športa za prepoznavnost Slovenije, za okolje in državljane? V kakšni formi je slovenski šport, ne le na tekmovalnem področju, kjer rezultati navdušujejo in združujejo Slovenijo, ampak tudi organizacijsko in strukturno? Zakaj je Slovenija pri repu držav po vlaganjih v šport glede na BDP? Kako bi se morala razvijati državna ureditev, da bi lahko praznovali še več podobnih obletnic kot danes, ko mineva natanko 20 let od prvih zlatih slovenskih olimpijskih kolajn? O tem v terenski oddaji z Bleda voditelj Boštjan Reberšak in gostje: - Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, - dr. Mojca Doupona, v.d. generalnega direktorja Direktorata za šport na Ministrstvu za iz izobraževanje, znanost in šport, - Rajmond Debevec, zlati olimpijec iz Sydneya, - Bogdan Fink, direktor kolesarske dirke po Sloveniji.


22.09.2020

Kako do blaginje za vse - načrt za višjo produktivnost

Ob iskanju poti za gospodarsko okrevanje, prehod v novo ekonomijo in povečanje konkurenčnosti je osrednje vprašanje, s katerimi ukrepi lahko podjetja in politika povečajo produktivnost Slovenije. Dodana vrednost na zaposlenega znaša dobro polovico tiste, ki jo ustvarijo Avstrijci. Ministrstvo za gospodarstvo je naročilo izdelavo akcijskega načrta za večjo rast produktivnosti. Ukrepi so številni, med njimi so vlaganje v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter spremembe v političnem sistemu in pravnem okviru. Razpravo o produktivnosti odpiramo z gosti Studia ob 17-ih. Z gostiteljico Majo Derčar bodo Polona Domadenik, Andrej Božič in Ali Žerdin. Prisluhnite živo, na spletu ali v podkastu!


21.09.2020

Usoda Pošte Slovenije v digitalni dobi

Trg poštnih storitev v Sloveniji zadnjih deset let doživlja precejšnje spremembe, kar občuti tudi Pošta Slovenije in posledično njeni uporabniki. Kot izvajalec zakonsko določenih univerzalnih poštnih storitev na tem področju Pošta namreč zaznava veliko zmanjšanje obsega in zviševanje stroškov zagotavljanja teh storitev. Ker želijo, da bi država univerzalne poštne storitve sofinancirala, so v Sindikatu poštnih delavcev pripravili predlog novele zakona o poštnih storitvah, z njihovo pobudo pa se strinjajo tudi v Pošti Slovenije. O tem in drugih izzivih voditeljica Lidija Cokan in gosti: - Karmen Lebe Grajf, pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije, - Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez, - Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Saša Gržinič iz Sindikata poštnih delavcev.


18.09.2020

Politični spopad ob interpelaciji notranjega ministra

Državni zbor je za ta petek predvidel do 17 ur razprave o interpelaciji zoper ministra Aleša Hojsa. Opozicija povodu zanjo, povezanemu s koncertom spornega hrvaškega pevca, dodaja še niz očitkov. To bo prva seja po spremembah na vrhu Desusa. Prek oglašanj naših novinarjev iz parlamenta in z gosti v studiu bomo komentirali razmerja moči v koaliciji, parlamentu in politiki sploh ter ozadja in usodo ključnih političnih projektov.


17.09.2020

Dostojna dolgotrajna oskrba starejših

Kako zagotoviti ustrezno dolgotrajno oskrbo? Kakšne spremembe prinaša predlog zakona, ki je v javni razpravi, kakšne so pripombe in kakšni predlogi? Kako bo potekala oskrba na domu, kako v domovih za starejše? Kdo jo bo izvajal in kdo bo do nje upravičen? O vsem tem z gosti in voditeljico Snežano Ilijaš.


16.09.2020

Prva dama komisije o stanju Evropske unije in načrtih

Ko je pred slabim letom prevzemala položaj, predsednica Evropske komisije ni niti slutila, da se ji bo na agendo vsilila prednostna naloga, ki je v marsičem ob rob potisnila prej začrtane projekte. Kaj vidi zdaj, ko se ozre na ukrepe zaradi pandemije in druge opravljene naloge, kaj ko se zazre v bližnjo prihodnost? Ursula von der Leyen svoj prvi nagovor o stanju v Evropski uniji snuje tudi okoli vprašanj gospodarskega zagona, podnebnih sprememb, digitalizacije, vključevanja mladih. Evropa mora odgovoriti na migracijska vprašanje ter poiskati svojo globalno pozicijo. Ob prvem letnem nagovoru von der Leynove o Uniji razmišljajo vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič, dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Janja Hojnik in predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve.Gostitelj je Luka Robida.


15.09.2020

Drugi tir na prvem mestu?

Po letih prerekanj in tožarjenj v povezavi z graditvijo drugega tira med Koprom in Divačo zdaj pristojni zagotavljajo, da bo prvi vlak po njem zagotovo zapeljal leta 2026. Kje smo s projektom danes, kdo tir bolj potrebuje - logisti ali gradbinci, kdaj bo osnovni dokument - investicijski program noveliran in ali bo projekt do konca izpeljala družba 2tdk? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle in gostje. Gostje: - Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, - Dušan Zorko, generalni direktor družbe 2TDK, - Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izgradnjo drugega tira.


14.09.2020

Mladi (in država) pred izzivi

Raziskava Slovenska mladina 2018/2019 je pred letom pokazala, da so mladi v Sloveniji v primežu individualizacije, prekarnosti in stresa. Kaj pa sta prinesla zadnje leto in predvsem koronavirus? Povečanje brezposelnosti med mladimi zaradi prekarnih oblik zaposlitve, ki jih je v krizi najlažje prekiniti, še več stresa in negotovosti, korak nazaj pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Zakaj so mladi vedno poraženci gospodarskih kriz in kje iskati rešitve? O razlogih, ozadjih in rešitvah Špela Šebenik in gostje: – Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, – Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus, – dr. Tomaž Deželan z ljubljanske Fakultete za družbene vede, – Samo Hribar Milič, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, – dr. Rudi Klanjšek z mariborske Filozofske fakultete.


11.09.2020

Ali invalidi z osebno asistenco živijo neodvisno in kakovostno?

Osebna asistenca je koncept, ki najtežjim invalidom omogoča, da lahko živijo neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Da so manj odvisni od pomoči družinskih članov ter da lahko o sebi odločajo sami in da imajo enake možnosti, kot jih imajo drugi ljudje. Osebna asistenca jim zagotavlja podporo pri izvajanju tistih dejavnosti, ki jih zaradi invalidnosti ne zmorejo izvajati sami. V Sloveniji so to zakonsko pravico dobili januarja lani, po letu in devetih mesecih izvajanja pa so vse glasnejše zahteve po spremembi Zakona o osebni asistenci. Število uporabnikov od začetka leta do julija povečalo s 311 na 1818, za osebno asistenco je bilo porabljenih približno 75,6 milijona evrov. Evalvacija Inštituta za socialno varstvo je pokazala na več pomanjkljivosti zakona. Kakšne so, kaj je treba izboljšati in katere anomalije je treba odpraviti? Ali lahko pričakujemo spremembo zakona in kaj bi to pomenilo za uporabnike in kaj za izvajalce osebne asistence? O vsem tem voditeljica Petra Medved in gostje Studia ob 17-ih. Gostje: - Cveto Uršič, državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, - Špela Šušteršič, vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, - Emir Okanovič, podpredsednik Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in uporabnik osebne asistence.


10.09.2020

Odpadna embalaža po novem

Prenovljeni sistem ravnanja z odpadno embalažo naj bi preprečil, da bodo v komunalah in zbirnih centrih ostajali nepobrani kupi, za odvoz katerih nato plačuje država. V skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalca bo tisti, ki je dal embalažo na trg – torej jo proizvedel ali uvozil – zanjo do konca finančno in organizacijsko odgovoren sam. Tudi embalažnino bodo po novem plačevali vsi brez izjeme. A kako bo država našla vse zavezance, kako bo poskrbljeno za nadzor nad količinami odloženih in prevzetih odpadkov in kdaj bo več pozornosti namenjene recikliranju oziroma uporabi bolj kakovostnih materialov? O vsem tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Katja Buda, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, - Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, - Darja Figelj, direktorica družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh, - Jaka Kranjc, okoljevarstvenik, društvo Ekologi brez meja.


09.09.2020

Razsodba sodišča EU glede terana

Že leta se vleče spor o tem, ali smejo tudi hrvaški pridelovalci vina uporabljati besedo teran. Evropska komisija jim je to – pod določenimi pogoji - dovolila, čeprav je po zaščiteni označbi porekla teran vino iz grozdja sorte refošk, pridelanega na slovenskem Krasu. Očitali so ji, da je Hrvaški izjemo odobrila zaradi političnih zavezništev in da je s tem ogrozila ves sistem geografskih označb. Slovenija jo je zaradi tega postavila pred Sodišče Evropske unije in zdaj je razsodba znana. O odzivih na neuspeh Slovenije in posledicah z voditeljico Jernejko Drolec, naša dopisnica Mojco Širok iz Luksemburga, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev Terana Marjan Colja in strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar. Predstavljamo tudi stališča pravnikov dr. Petre Weingerl iz Maribora in dr. Matija Damjana iz Ljubljane ter odzive politike.


08.09.2020

Kako navdušiti za branje in znanje?

Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so iztočnice za Studio ob 17h, ki ga pripravljamo na mednarodni dan pismenosti, ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma, kjer bo potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Branje kot vrednota?, bodo naši gostje direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.


07.09.2020

Zakoni proti medijem

Spremembe štirih medijskih zakonov, o katerih smo razpravljali to poletje, so večinoma ocenjene kot nesprejemljive, neprimerne, celo škodljive in nevarne. Kako na ministrstvu za kulturo odgovarjajo na pripombe in številne pozive k umiku slabo pripravljenih predlogov? Kaj v teh kriznih časih doživlja, potrebuje in pričakuje slovenski medijski svet? O vsem tem voditeljica Tatjana Pirc in gostje: - Ivan Oven, ki na ministrstvu za kulturo vodi direktorat za medije; - Leo Oblak, ustanovitelj družbe Infonet, ki se v okviru Medijske zbornice pri GZS ukvarja s področjem zakonodaje; - Taja Topolovec, soustanoviteljica in direktorica medija Pod črto; - novinarka STA Alenka Potočnik, podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije. Svoje mnenje o predlaganih posegih v medijske predstavita tudi - dr. Tanja Kerševan Smokvina, strokovnjakinjo za medijske politike, nekdanja državna sekretarko na ministrstvu za kulturo, in - Urban Korenjak, predsednik združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici.


04.09.2020

Kdaj bodo dvorane spet polne?

Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti vendarle izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisk kulturnih prireditev? O vsem tem voditelj Urban Tarman z gosti v studiu. Gostje: - zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije - Damjan Damjanović z Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo.


03.09.2020

Aplikacija Ostani zdrav

Dva tedna po androidni je aplikacija Ostani zdrav od torka na voljo še za uporabnike applovih naprav in sistema iOS. A po sedanjih podatkih jo je na svoje telefone naložilo le nekaj več kot 50 tisoč uporabnikov, torej približno 2 in pol odstotka prebivalcev Slovenije. Zagotovo premalo, da bi dosegli cilje, ki si jih želijo odgovorni. Bo torej aplikacija dosegla svoj namen in pomagala infektologom v napovedanem drugem valu okužb, ali pa bo že jutri, tudi zaradi dilem v zvezi z zakonitostjo in prostovoljnostjo uporabe, odšla v pozabo. O vsem tem voditelj Robert Škrjanc in gosti: - Boštjan Koritnik, minister za javno upravo - dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki, - Aleš Špetič, nejdanji glasnik digitalnih tehnologij.


Stran 49 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov