Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4551 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


22.09.2016

Konoplja – na recept?

Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že več tisočletij. Nova znanstvena spoznanja pa jim šele v zadnjem obdobju utirajo pot tudi v uradno medicino. Tako pri nas minevata dve leti, odkar je uporaba snovi iz konoplje dovoljena za medicinske namene. Zdravniki z njo pomagajo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo in rakavimi obolenji. Zdaj pa je nastopil čas za korak naprej. O tem, kaj predlaga stroka in kakšne so želje ter tudi zahteve bolnikov in civilne družbe v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Iztokom Koncem.


21.09.2016

Nova finančna ministrica

Imenovanje nove finančne ministrice Mateje Vraničar Erman danes v državnem zboru ni pod vprašajem, saj ima zagotovljenih dovolj koalicijskih glasov. Njen prvi preizkus bo sprejemanje državnega proračuna za prihodnji dve leti in nekaterih davčnih zakonov. Neposreden vpliv bo imela na pomembne odločitve, povezane z reformami (z zdravstveno na čelu), pogajanji, plačami javnih uslužbencev. Kaj lahko pričakujemo, če kaj, na polovici mandata te vlade, ko stranke vse bolj pogledujejo proti volilnem letu 2018? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.


20.09.2016

Interpelacija ministra Gašperšiča

Danes v Studiu ob 17ih interpelacija zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Očitajo mu oviranje poti do graditve drugega tira, med drugim ga sumijo nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper in Darsa. Krivijo ga za neuspešno delo v zvezi z infrastrukturo, zlasti glede posodobitve železniške proge Pragersko-Hodoš. Kako bo o neutemeljenosti očitkov prepričal poslanke in poslance, čeprav njegova politična usoda ni negotova, saj je v rokah trdne koalicije? Voditeljica bo Alenka Terlep.


19.09.2016

Arhitektura za ljudi

Del odgovornosti za slab položaj arhitekture nosi država s svojimi ustanovami. Zato ministrstvo za kulturo pripravlja temeljni dokument za odgovorno urejanje prostora v prihodnosti. Uredil naj bi razmerja med snovalci in uporabniki po načelih kakovostne arhitekture, pametnega razvoja, trajnostne rasti in vključevanja arhitekture v vse plasti zasebnega in družbenega delovanja. Več s strokovnjaki s tega področja v Studiu ob 17h z voditeljico Petro Tanko.


16.09.2016

Mednarodni obrtni sejem v Celju

Sprememba navad nakupovanja in graditev nakupovalnih centrov zunaj mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročili zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, tja pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Kako torej ljudi privabiti nazaj v mesta, podjetnikom pa dati priložnost za zaslužek? Kaj lahko pri tem naredijo občine, kaj država in kako se odzivajo kupci? O tem v današnjem Studiu ob 17h z mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Voditelj Danijel Poslek.


15.09.2016

Odškodninska tožba Slovenije proti Hrvaški

Slovenija je danes proti sosednji Hrvaški vložila tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, in sicer zaradi kršitev pravic Ljubljanske banke Zagreb. Po prepričanju naše države so namreč hrvaške oblasti kršile Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker so njene sodne in izvršilne veje oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem Ljubljanski banki v zadnjih 25-ih letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Slovenija v tožbi zahteva tudi najmanj 360 milijonov evrov odškodnine. Več o vzrokih, posledicah in možnih scenarijih v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.


14.09.2016

Aleksander Čeferin je novi predsednik Evropske nogometne zveze

Aleksander Čeferin je prepričljivo premagal tekmeca, Nizozemca Michaela Van Praaga, in postal sedmi predsednik Evropske nogometne zveze. Po izvolitvi je vnovič poudaril prizadevanja, da bi pri vodenju močne in vplivne organizacije z dve milijardi evrov prihodkov na leto prevladovali enotnost, ravnovesje in dialog. Kakšni so prvi odzivi, kakšna pričakovanja in ne nazadnje, kaj prinaša tak ugleden položaj v evropskem nogometu? O vsem tem z gosti in z neposrednim oglašanjem iz Aten v današnjem Studiu ob 17h.


13.09.2016

Napadi podlubnikov

Napadi podlubnikov v gozdovih ne pojenjajo, še več, zaradi toplih jesenskih dnevov se pojavljajo nova žarišča. Gozdarji so letos posekali že več kot milijon kubičnih metrov napadenega lesa, pri odkrivanju lubadarja naj bi v kratkem pomagala tudi brezpilotna letala. Zakaj sanacijski ukrepi ne dohajajo hitrosti širjenja lubadarjev? Kolikšna je škoda, tako gospodarska kot ekološka? Kako bodo obnovili ogolele površine? Smo pripravljeni na nove bolezni in škodljivce, ki prihajajo zaradi klimatskih sprememb in globalizacije trgovine z lesom? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Pravijo, da je lubadar, ki je pred dobrima dvema letoma napadel postojnske in ostale notranjske gozdove, od tam pa se kot požar širi čez vso Slovenijo in napada tudi višje ležeče smrekove gozdove, kot smo bili vajeni, še hujša naravna katastrofa, kot je bil žledolom. Sabrina Mulec se je pogovarjala s Postojnčanom Petrom Burgerjem, lastnikom gozdov, ki je celo svojo poklicno kariero posvetil gozdarjenju, zato ga dogajanje v slovenskih gozdovih še toliko bolj vznemirja. Do pristojnih služb je izredno kritičen in pravi, da se odgovorni v zadnjih treh letih resnično ne morejo pohvaliti s svojimi dejanji.


12.09.2016

Analiza hrvaških volitev

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je največ glasov dobila Hrvaška demokratična skupnost, ki pa vlade tudi tokrat ne bo mogla sestaviti sama. Socialdemokrati so – v veliki meri zaradi izjav njihovega predsednika Zorana Milanovića – poraženci volitev. Kampanjo je med drugim zaznamovala ostra retorika na račun Srbije in Bosne in Hercegovine, Slovenija tokrat ni bila tema. O Hrvaški bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.


09.09.2016

Pomen (ne)zdrave prehrane v šolah in vrtcih

Čeprav ima Slovenija zgledno sistemsko urejeno vrtčevsko in šolsko prehrano, pa vsakoletni nadzori kažejo, da prehranskih smernic zavodi ne uresničujejo v zadostni meri, kljub temu da so za njih zavezujoče. Predvsem je problematično to, da v vrtcih in šolah namesto vode, za pitje otrokom nudijo preveč sladkane sokove. Dejstvo je tudi, da otroci in mladostniki še vedno zaužijejo premalo kakovostne hrane. Kdo nosi največji delež odgovornosti – starši ali šole in vrtci? O pomenu (ne) zdrave prehrane v tokratnem Studiu ob 17-ih.


08.09.2016

Fortifikacijski sistemi

Specializirane oblike turizma, med katere spadajo tudi obiski utrdbenih, obrambnih in vojaških objektov, so med najbolj rastočimi vejami turizma. Tudi pri nas jih veliko stavi na utrdbeno dediščino. Prav v teh dneh desetletnico delovanja praznuje Park vojaške zgodovine v Pivki, ki je letos privabil že 40 odstotkov več obiskovalcev kot lani, kar je, kot pravijo, tudi posledica povezovanja z Lipico in Škocjanskimi jamami. O možnostih krepitve takšnega sodelovanja, novih idejah oživitve bunkerjev in drugih propadajočih objektov ter izzivih, ki jih utrdbe prinašajo, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Milan Trobič.


07.09.2016

Odgovori na izzive druge polovice mandata vlade Mira Cerarja

Druga polovica politično precej razburljivega leta in druga polovica politično precej dinamičnega mandata vlade Mira Cerarja. Lahko koalicija preskoči vse ovire, ki si jih nastavlja sama in ki ji jih pod noge podstavlja opozicija? Lahko opozicija najde vsaj drobec skupnega jezika in se tudi tako laže pripravi na nove volitve? Zakaj dogajanje v državi vsak vidi po svoje in še, ali smo pripravljeni na glavni izziv obdobja, ki je pred nami, to je morebitni nov begunski val? Odgovorom prisluhnite v pogovoru s predstavniki vseh parlamentarnih strank v Studiu ob sedemnajstih.


06.09.2016

Strateški forum na Bledu

Bled že 11-tič gosti Strateški forum, ki se ga udeležujejo politiki, znanstveniki, gospodarstveniki in novinarji. Letošnje razprave približno 700 udeležencev iz 70-tih držav potekajo pod naslovom »Varnost prihodnosti«. V središču teh ni le preprečevanje terorističnih napadov, ampak tudi begunska kriza, skrb za naravne vire in težave Evropske unije zaradi odločitve Velike Britanije o izstopu iz nje. Blejski strateški forum pa je tudi priložnost za različna dvostranska srečanja. Kakšna so stališča posameznih držav, kakšni so predvideni ukrepi in predvidene posledice, o vsem tem v Studiu ob 17h z voditeljico Sandro Brankovič.


05.09.2016

Kako pomembni so turistični vodniki?

Statistični podatki napovedujejo rekordno turistično leto. Poletna turistična sezona je presegla pričakovanja, manj zadovoljni pa so turistični vodniki, ki so še vedno brez urejenega statusa. Unija nima enotne regulacije vodniške službe. Nekatere države storitev prepuščajo trgu in ne postavljajo ostrih omejitev o tem, kdo lahko vodi po njihovem ozemlju ne glede na usposobljenost in kakovost storitve; na drugi strani pa so države, ki dovoljujejo vodenje le tujim vodnikom z ustrezno licenco. Kako pomembni so turistični vodniki za turizem, kaj kažejo prakse iz tujine in kako zakonsko urediti vodniški poklic? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Z gosti se bo pogovarjal Peter Močnik.


02.09.2016

50 let oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Poletje da krila kulturnim dogodkom, a med njimi skorajda ni več tistih s pravo ljudsko glasbo, ki bi bila izročilna, anonimna. Ali ta še vedno ni odrska? Kakšna sta bila poslanstvo zbiranja in vizija ljudskega glasbenega izročila skozi zgodovino in kako je s tem v sodobnosti? Odgovore bo z gosti iz etnološke in glasbeno-narodopisne stroke ter s poustvarjalci izročila v današnjem Studiu ob 17-ih iskala voditeljica Simona Moličnik.


01.09.2016

Slovenska šola

Skoraj 176 tisoč osnovnošolcev, med njimi dobrih 22 tisoč prvošolcev, je danes ponovno sedlo v šolske klopi. Novo šolsko leto za osnovno šolo prinaša le nekaj novosti in kar precej težav: letos jo bo obiskovalo 5 tisoč učencev več kot prejšnje šolsko leto, zato so se v zadnjih mesecih marsikatere šole soočale s hudimi izzivi pri organiziranju podaljšanega bivanja. Na prvi šolski dan pa se bomo v pogovoru dotaknili ne le aktualnih težav šol, temveč se bomo vprašali tudi, kakšno osnovno šolo imamo? So učenci preobremenjeni, jih slovenska šola uči odgovornosti in samostojnosti ali tekmovalnosti? Kaj bo z nacionalnim preverjanjem znanja in zakaj med šolami obstajajo razlike?


31.08.2016

So prostotrgovinska pogajanja propadla?

Po hudi gospodarski krizi sta Evropska komisija in ameriška administracija sklenili, da bosta z odpravo trgovinskih ovir pospešili rast. Do lani so bila pogajanja o tem skoraj neopažena. Po spoznanju, da bi prostotrgovinski sporazum spremenil Evropo ter vplival na potrošnike, državljane in podjetja, pa se je dvignil vihar. Predstavniki nemške in francoske vlade sporočajo, da je TTIP mrtev in da pogajanja niso več možna. Je treba to razumeti v luči bližajočih se volitev v največjih evropskih ekonomijah? In navsezadnje, kakšen je pri tem vpliv ameriških volitev? Je strah pred prostotrgovinskimi sporazumi upravičen? Bosta Evropa in Kanada sklenili sporazum CETA? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Maja Derčar.


30.08.2016

Odprava prepovedi nošenja burkinija

Najvišje francosko upravno sodišče je odpravilo prepoved nošenja burkinija. Kot razkriva aktualna javna razprava o muslimanskem kopalnem oblačilu za ženske ne gre zgolj za vprašanje kopalk, temveč za večplasten problem, politične agende, vprašanje nadzora, svobode in neenakopravnosti. Več v današnjem Studiu ob 17h z gosti dr. Katerino Vidner Ferkov, Failo Pašić Bišić in dr. Igorjem Pribcem.


29.08.2016

Ljudsko glasbeno izročilo

Poletje da krila kulturnim dogodkom, a med njimi skorajda ni več tistih s pravo ljudsko glasbo, ki bi bila izročilna, anonimna. Ali ta še vedno ni odrska? Kakšna sta bila poslanstvo zbiranja in vizija ljudskega glasbenega izročila skozi zgodovino in kako je s tem v sodobnosti? Odgovore bo z gosti iz etnološke in glasbeno-narodopisne stroke ter s poustvarjalci izročila v današnjem Studiu ob 17-ih iskala voditeljica Simona Moličnik.


26.08.2016

O medkulturnem dialogu

Kaj je medkulturni dialog, zakaj je dragocen in kako daleč lahko seže, to so le nekatera vprašanja tokratnega Studia ob 17-ih. Pogovor bo potekal v živo na Novem trgu v stari Ljubljani. V pogovoru bodo sodelovali profesorica filozofije in prevajalka Veronika Brecelj, človekoljub, aktivist in publicist Tomo Križnar, nekdanji predsednik Odbora pisateljev za mir mednarodnega PEN-a in minister za kulturo Anton Peršak ter filozof dr. Lenart Škof. Vabljeni k poslušanju, tako na radijskih valovih 1. in 3. programa ali pa na prizorišču pogovora.Voditelj Marko Golja


Stran 101 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov