Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


20.12.2016

Novi teroristični napadi in dogajanje v Siriji

Svet sta sinoči pretresla dva nova teroristična napada. Prvi je odel v črnino Berlin, v drugem je bil ubit ruski veleposlanik v Ankari. Kako daljnosežne bodo posledice za rusko-turške odnose, ključne tudi za reševanje konflikta v Siriji? Kako so teroristični napadi povezani z razmerjem sil v Siriji in kaj za razplet tamkajšnje kalvarije pomeni padec Alepa v roke režimskih sil? Več o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem.


19.12.2016

Zmogljivost mlade generacije

Pred počitnicami se sprašujemo, kakšen je šport po meri slovenskih otrok in mladostnikov ter kako dejavni so slovenski otroci. Kakšna so priporočila glede gibanja, kako aktivni so v šoli in zunaj nje, smo z zmogljivostjo slovenskih otrok lahko zadovoljni? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih iskala Uršula Majcen.


16.12.2016

Papež Frančišek in njegov pontifikat

Ob 80. rojstnem dnevu papeža Frančiška bomo osvetlili njegov pontifikat. Izoblikoval je izrazito pozitivno medijsko podobo verskega voditelja, ki obiskuje zapornike, sprejema homoseksualce, tolaži žrtve nasilja, odpira sveto leto usmiljenja in nasploh ne obsoja nikogar. Po drugi strani pa so vse glasnejše kritike, predvsem v katoliških krogih, ki jih moti papeževo prijateljevanje z muslimani in protestanti, ki v njegovi kritiki potrošniškega kapitalizma vidijo grožnjo socializma in ki Frančiškov vpliv na mednarodne odnose presojajo skozi prizmo neobsojanja pokojnega kubanskega predsednika. Voditelj Studia ob 17ih bo Peter Frank.


15.12.2016

Naraščajoča revščina

Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo, pri otrocih pa je med najhitreje rastočimi v Evropski uniji. Lani je pri nas skoraj 300 tisoč ljudi živelo pod pragom tveganja revščine, število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij, pa se je povečalo že na 30 odstotkov. Kako je to mogoče in dopustno v socialni državi, za katero se razglaša Slovenija, v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič.


14.12.2016

Italija z novo vlado

Po odstopu premierja Mattea Renzija zaradi neuspeha na referendumu o ustavnih spremembah bo Italija dobila novo vlado pod vodstvom dozdajšnjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. Precejšnji del italijanske politike pa se zavzema za predčasne volitve, na katerih pa bi po raziskavah javnega mnenja lahko veliko glasov dobile protievropske stranke. O Italiji in Evropi, v kateri se krepi populizem, bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.


13.12.2016

Makedonija po volitvah

V Makedoniji so bile v nedeljo izredne parlamentarne volitve, ki naj bi bile pogoj za končanje dolgotrajne politične krize in ki naj bi dale državi zagon na precej zahtevni evropski poti. A vsaj za zdaj se zdi, da se razmerja v državi niso prav veliko spremenila in da je iskanje konsenza med ključnimi vpletenimi še naprej edina možna pot za napredek Makedonije in tudi stabilnost Balkana. O tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bo vodil Marjan Vešligaj.


12.12.2016

Kaj prinaša zdravstvena reforma?

Kaj prinaša zdravstvena reforma, ki jo je končno predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc? Ali bodo naše zdravstvene pravice manjše, bomo morali zanje plačevati več? Kako se na ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odzivajo zasebne zdravstvene zavarovalnice? Ali ima ministrica pri reformi zagotovljeno sodelovanje zdravnikov?


09.12.2016

Največji infrastrukturni projekt Slovenije in njegova cena

Koliko je zares vredna graditev 27 kilometrov drugega tira od Kopra do Divače? Revizija kaže, da do tira lahko pridemo ceneje, ne prinaša pa odgovora na vprašanje, kje bomo dobili denar; od tega je sicer odvisna usoda največjega infrastrukturnega projekta v državi. Strokovnjaki ocenjujejo, da vlada tega vodi nepregledno in zahteva odgovore. Iskali jih bomo tudi v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.


08.12.2016

Proti nasilju

Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, vsaka druga ženska v Sloveniji je od svojega 15-tega leta doživela eno od oblik nasilja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Gre zgolj za uradne podatke, večina primerov pa ni nikoli prijavljena. Čeprav se je zavest o problematiki nasilja povečala, to ostaja velik družbeni problem, pred katerim si prepogosto zatiskamo oči. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas stori, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilja, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.


07.12.2016

Trg dela po krizi

Letošnji podatki zavoda za zaposlovanje so vsak mesec bolj spodbudni. Gospodarske krize je konec in okrevati je začel tudi trg dela. V prvih enajstih mesecih se je zaposlilo skoraj 71 tisoč brezposelnih. Kje je največje povpraševanje? Kakšne vrste zaposlitve so na voljo? Kaj prinaša prihodnost – tako za iskalce zaposlitve kot za delodajalce? Vse to v današnji oddaji Studio ob 17-ih z Urško Valjavec.


06.12.2016

Grozeča demografija

Staranje prebivalstva je neizogibno. V prihodnjih letih bo pritiske utrpela tudi gospodarska rast, saj bo zmanjkalo delovno aktivnih mlajših in starejših. O tem bo razpravljal tudi Državni zbor. Bodo poslanci ponudili rešitve ne le za starejše in vzdržnost javnih blagajn, pač pa tudi za mlajše in dvig rodnosti? V Studiu bodo o posledicah zmanjševanja delovne sile in življenju v demografsko spremenjeni družbi govorili poznavalci trga dela. Voditeljica Maja Derčar.


05.12.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


02.12.2016

Osebna asistenca

Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu invalidov, se bomo v studiu ob 17-ih pogovarjali o osebni asistenci, ki je nepogrešljiva za neodvisno in samostojno življenje najtežjih invalidov v skupnosti. Pri nas osebna asistenca ni zakonsko urejena, izvaja in financira se projektno. Vse do danes so bili poskusi, da se to področje tudi zakonsko uredi. Prejšnji teden pa je bil v Državni zbor vložen nov predlog zakona o osebni asistenci. Kaj prinaša, kdo bodo upravičenci in kako bo s financiranjem? V oddaji pa se bomo z gosti pogovarjali tudi o deinstitucionalizaciji in zaposlovanju invalidov. Oddajo je pripravila Petra Medved.


01.12.2016

Slovenski znakovni jezik in pismenost gluhih

Slovenski znakovni jezik, ki je pravno izenačen s slovenskim jezikom, je za več kot tisoč gluhih v Sloveniji prvi jezik. Kako poteka uresničevanje pravice do uporabe omenjenega jezika v praksi, s kakšnimi težavami s srečujejo njegovi uporabniki? O položaju slovenskega znakovnega jezika, ki je uzakonjen od leta 2002, ter prizadevanjih Zveze gluhih in naglušnih Slovenije za večjo pismenost gluhih in ljudi z okvarami sluha v Studiu ob sedemnajstih. Voditeljica Aljana Jocif.


30.11.2016

Pravica do vode

Pravico do vode smo vpisali v ustavo. Bo naša voda zdaj bolj varna pred pritiski multinacionalk? Kako varna pa bo pred našimi lastnimi potrebami in pričakovanji? O vodi bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.


29.11.2016

Iztek prenosa delnic

Še en mesec je do izteka roka za prenos delnic iz KDD na borzne hiše in banke, odprtih vprašanj v zvezi s tem pa je vse več. Kako bo odločilo ustavno sodišče o domnevno previsokih stroških prenosa; kaj lahko storijo imetniki delnic, ki so že prenesli svoje vrednostne papirje po ceni, višji, kot jo določa zakon; in kako naj ravnajo tisti, ki še niso premestili papirjev? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Urško Jereb Brankovič. Z vprašanji, povezanimi s prenosom, se nam lahko oglasite tudi poslušalci.


28.11.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.11.2016

Knjižni sejem

Selimo se v ljubljanski Cankarjev dom, kjer spremljamo dogajanje na knjižnem sejmu. Podrobneje se bomo posvetili literarnim ustvarjalkam. Kaj pomeni biti literatka danes, kako ustvarjajo sodobne pesnice, pisateljice in esejistke, s katerimi izzivi se srečujejo? To so le nekatera vprašanja za gostje tokratnega Studia ob 17-ih; na sejmu jim jih bo v živo postavil Marko Golja.


24.11.2016

Kako v resnici ravnamo z odpadki?

Kava v lončku, ki ga nato odvržemo, vsakokrat nova plastična vrečka v trgovini, voda v plastenki – vsak dan obilo odpadne embalaže, na prebivalca skoraj 160 kilogramov – globalni problem, ki prinaša številne negativne posledice za okolje in družbo. Ta teden je Evropski teden zmanjševanja odpadkov, namenjen razmisleku o tej temi in zmanjševanju ogromne količine odpadkov. V današnjem studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec bomo ugotavljali, kako dosledni smo Slovenci pri ločevanju odpadkov in manjšanju kupa odpadne embalaže …


23.11.2016

Interpelacija vlade

Natančno 15 ur in 55 minut bo po napovedih trajala razprava o interpelaciji o delu vlade Mira Cerarja, ki jo je vložila Slovenska demokratska stranka. To pomeni, da bomo med drugim ves dan poslušali povsem nasprotujoče si besede o Sloveniji konec leta 2016, dobri dve leti po začetku delovanja te vlade. Kaj prinaša interpelacija, kakšen je lahko njen doseg, kako enotne bodo tokrat vrste v državnem zboru in kje smo res v tem trenutku? O vsem tem tudi v pogovoru s poznavalci slovenske politike v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Celestino.


Stran 97 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov