Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


12.04.2017

Dan zdravja – depresija

Ni ne značajska šibkost niti pomanjkljivost, kot jo želijo označiti nekateri. Je huda bolezen, ki prizadene več kot 300 milijonov ljudi na svetu. Osrednja tema svetovnega dne zdravja je bila depresija, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih sicer uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakdanje delovanje. Zakaj o tej duševni motnji redko govorimo na glas? So predsodki o antidepresivih upravičeni? O vsem tem z gosti in voditeljico S17 Tino Lamovšek.


11.04.2017

Filmska dediščina

Slovenski filmski arhiv hrani več tisoč filmov, toda kadar si želimo ogledati kako slovensko filmsko klasiko, je to pravi izziv. Večina slovenskih filmov je namreč še vedno dostopna le na filmskih trakovih. Digitalizaciji in restavraciji filmske dediščine namenjajo pozornost na mednarodnem simpoziju v Ljubljani, osvetlili pa ju bomo tudi z gosti v Studiu ob 17h. Voditelj oddaje bo Urban Tarman.


10.04.2017

Agrokor in Mercator

Več milijard dolgov, ki jih je hrvaški Agrokor med drugim porabil tudi za nakup Mercatorja, so koncern potisnile na rob propada. Zapleti okoli reševanja Agrokorja vse bolj majejo hrvaško gospodarstvo, primer odpira širša politična in celo geostrateška vprašanja. Kaj bi Mercatorju prineslo načrtovano prestrukturiranje koncerna in kako varen je v resnici pred posledicami propada Agorkorja? Bomo Slovenci plačali tudi nespametne poteze hrvaškega tajkuna Ivice Todorića? O tem v Studiu ob 17-ih.


07.04.2017

Ameriški napad v Siriji

Ameriški vojaški napad na sirsko vojaško letališče režima Bašarja Al Asada, ki ga Washington obtožuje torkovega napada s kemičnim orožjem, je prelomnica v sirskem konfliktu. Kakšne bodo posledice, kako bo vplival na razmerje sil v Siriji in na ameriško-ruske odnose? Bodo temu napadu sledili novi?


06.04.2017

Zemljiška politika

Apetiti po zakupu plodne zemlje so veliki in dobre zemljiške politike ni. Komu bo dala prednost država z reformo, če ima pred seboj cilj samooskrbe s hrano? Kdaj si bo upala zagristi v to politično občutljivo področje? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih.


05.04.2017

Podnebne spremembe

Zemeljski plazovi kot posledica obilnega deževja v Kolumbiji, huda suša, ki pesti še zlasti vzhodni del Afrike in je najhujša v zadnjih 60-ih letih, več milijonov ljudi pa je ogroženih zaradi pomanjkanja vode in hrane. Veliko težav je posledica podnebnih sprememb, poleg tega številna območja pretresajo konflikti. O tem in vprašanju, kaj naj stori mednarodna skupnost, v današnjem Studiu ob 17-ih; voditeljica bo Rajka Pervanje.


04.04.2017

Drugi tir

Projekt Drugi tir močno razdvaja strokovno in politično javnost. V državnem zboru čakata na obravnavo dva na prvi pogled nezdružljiva predloga zakona. Kateri bo prevladal? Kako poteka pogovor med ministrstvom za infrastrukturo in civilno pobudo? Bomo drugi tir zgradili z udeležbo Madžarske? Bodo slišane pripombe Luke Koper? Je ocenjena vrednost proge realna ali prenapihnjena? Vabljeni k poslušanju Studia ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


03.04.2017

Volitve v Srbiji in zaostrovanja na Balkanu

Skupina srbskih politikov, zbranih okrog Aleksandra Vučića, je pred dobrim desetletjem izstopila iz vrst Šešljeve radikalne stranke in napovedala novo evropsko usmeritev Srbije. Evropa do danes še ni odprla vrat zadnji skupini balkanskih držav. Srbija pa je medtem zunaj evro-atlantskih povezav postala strateško zelo zanimiva partnerica tudi za druge povezave. Je to grožnja ali priložnost za Balkan? – O tem in o vprašanju, kaj je drugače po včerajšnjih predsedniških volitvah, bomo govorili v Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.


31.03.2017

Letalski prevozniki

Ali naše osrednje letališče, ki občuti težave Adrie Airways, stopiclja za bližnjimi letališči? Ga prehitevajo okoliški konkurenti, denimo Zagreb, Benetke in Trst, zlasti z rastjo nizkocenovnih prevoznikov? Kakšna je letalska povezanost Slovenije, kako slabe letalske povezave vplivajo na poslovanje turističnih agencij in kako se te prilagajajo – o tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.


30.03.2017

Povprečnine

Pred vrati je zakon o izvrševanju proračuna, ki med drugim tudi določa povprečnino v višini 533,5 evra. Ministrstvo za finance pravi, da s takšnim zneskom sledi pobudi občin, te pa vračajo žogico, češ da bi za normalno delovanje potrebovali še najmanj dodatnih 6 evrov na prebivalca. Zakaj ne najdejo soglasja? Kakšni izzivi čakajo občine in kako se bo povprečnina gibala v prihodnje? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Danijelom Poslekom.


29.03.2017

Brexit

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske bo uradno sprožilo pogajanja o izstopu iz Evropske unije. To bo velik udarec zanjo, zaradi nameravanega škotskega referenduma o odcepitvi pa bo imelo hude posledice tudi za britansko notranjo politiko. Pogajanja o britanskem izstopu iz Unije bodo dolgotrajna in zapletena, predvsem na gospodarskem področju.


28.03.2017

Obrestne mere

Vas zanima, kdaj se bodo posojila podražila oziroma kdaj se bodo obresti na depozite zvišale? Obdobje zgodovinsko nizkih, celo negativnih obrestnih mer se v Evropi počasi poslavlja. Gospodarska rast je okrepljena, inflacija raste, razlogov za vztrajanje pri ničelnih obrestih tako rekoč ni več. To se že kaže v poslovnih bankah, kjer posojila s spremenljivo obrestno mero počasi spodrivajo lani izjemno priljubljena posojila s fiksno obrestno mero. Gosti v studiu bodo pojasnili ozadje sprememb na trgu obrestnih mer, vabljeni tudi poslušalci s svojimi vprašanji. Voditeljica bo Urška Jereb Brankovič.


27.03.2017

Prometna varnost

Začeli sta se motoristična in kolesarska sezona, ki ne prinašata le užitkov, ampak tudi nevarnosti. Še zlasti na začetku sezone, ko udeleženci niso vajeni novih prometnih razmer. Poškodbe, ki nastajajo pri motoristih in kolesarjih, so po večini zelo hude, pri vožnji z motorjem je možnost za nesrečo s smrtnim izidom 50-krat večja kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Kateri so vzroki za prometne nesreče, kako poskrbeti za varnost, na kaj naj bodo še posebej pozorni, pa v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Škrjancem.


24.03.2017

60-letnica Rimske pogodbe

25. marca mineva 60 let od podpisa ene od temeljnih pogodb evropske povezave, Rimske pogodbe. Z njo se je oblikovalo tako imenovano »trdo« ali »staro« jedro Evrope, sestavljeno iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije in trojice držav Beneluksa. Nastala je Evropska gospodarska skupnost, istočasno tudi Evropska skupnost za jedrsko energijo. »Ob tem, ko že več kot 20 let prevzema vodilno vlogo združevanja Evrope, ima Francija za svoj temeljni cilj zagotavljanje miru. Nismo dobili Evrope, imeli smo vojno. Evropa ne bo nastala kar naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Rastla bo z uresničevanjem konkretnih dosežkov, ki bodo najprej ustvarili pravo solidarnost. Francoska vlada predlaga, da celotna francosko-nemška proizvodnja premoga in jekla v celoti preide pod upravljanje skupnega Visokega organa.« To so besede »očeta Evrope«, Luksemburžana, francoskega premiera Roberta Schumana, izrečene že nekaj let pred podpisom pogodbe o oblikovanju tega ekonomskega in šele kasneje političnega temelja Stare celine. Kakšna je bila Evropa takrat, kaj je zanjo pomenil proces povezovanja in predvsem, kakšna je Evropa danes? Gostje današnjega Studia ob 17-ih so: politologinja dr. Cirila Toplak, ekonomist dr. Vasja Rant, zgodovinar dr. Dušan Nećak, strokovnjak za varnostna vprašanja dr. Klemen Grošelj in generalni direktor za zadeve Evropske unije na MZZ RS David Brozina.


23.03.2017

Kam z jedrskimi odpadki

Kako bomo poskrbeli za odpadke iz Jedrske elektrarne Krško? Njihova začasna skladišča so začasna že več kot 30 let, zato so polna. Začela so se pripravljalna dela za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v krški Vrbini; kdaj ga bomo v resnici dobili, saj je vlada lokacijo potrdila že pred sedmimi leti? Bo Hrvaška kot solastnica krške elektrarne poskrbela za svojo polovico jedrskih odpadkov? Odgovorila ni niti na ponudbo o skupnem odlaganju na krški lokaciji.


22.03.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.03.2017

Kadrovanja

Koalicijska drama v zvezi z imenovanjem dveh novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga se nadaljuje. Če ima politika vidno vlogo pri imenovanju tistih, ki bedijo nad holdingom državnega premoženja, pa se zastavlja vprašanje, kakšna je njena vloga pri menjavah v posameznih podjetjih. Je Slovenija v zadnjih letih napredovala v strokovni presoji kandidatov? Kako velik vpliv imajo mreže? Kakšne so posledice, če se v vprašanja gospodarskega upravljanja vmešava politika? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


20.03.2017

Zaprtje obalne ceste in načrti

Podoba obale med Koprom in Izolo bo kmalu zelo drugačna. Že z današnjim dnem se zapira precejšnji del obalne ceste. Prizadevanja, da bi promet nadomestile druge, prijetnejše vsebine, so stara že več desetletij. Predstavili jih bomo v Studiu ob 17-ih, v katerem bomo govorili o načrtih z omenjenim območjem ter o predvidenih rešitvah odprtih vprašanj v zvezi s prometom na Obali. Voditeljica bo Jasna Preskar.


17.03.2017

Varna raba spleta

Zlikovci danes v otroške sobe ne prihajajo skozi vrata, ampak prek interneta, zato se moramo tako starši kot otroci zavedati, kaj pomeni odgovorna uporaba novih tehnologij in spleta. Katera pravila moramo upoštevati, kako zaščitimo svoje otroke, predvsem pa, kako ravnati, če ti postanejo posredna ali neposredna žrtev spolnih zlorab? O tem v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditelj bo Robert Škrjanc.


16.03.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 93 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov