Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


06.07.2017

Arabske zaveznice in Katar

Arabske zaveznice s Savdsko Arabijo na čelu so prekinile vse odnose s Katarjem. Zdaj se izteka ultimat arabskih držav, ki od Katarja zahtevajo končanje njegove domnevne pomoči teroristom, prekinitev odnosov z Iranom in zaprtje televizijske mreže Al Džazira. Katar se tem zahtevam noče ukloniti, v omenjenem sporu pa poteka mednarodno posredovanje. O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.


05.07.2017

Pomanjkanje delovne sile na trgu dela

Zavod za zaposlovanje vnovič zaznava ugoden trend in zmanjševanje števila brezposelnih. Če je bilo v obdobju recesije skorajda nemogoče dobiti zaposlitev, je zdaj stanje povsem drugačno. Na trgu dela poteka boj za talente, saj je pomanjkanje določenih poklicev zelo veliko. Kako se temu prilagajajo podjetja in kaj večja ponudba pomeni za iskalce zaposlitve? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Valjavec.


04.07.2017

Predvolilna Avstrija

V Avstriji bodo jeseni predčasne parlamentarne volitve. Avstrijski ljudski in socialdemokratski stranki ni uspelo obdržati vladne koalicije, tako da bodo zdaj mogoče tako rekoč vse koalicijske kombinacije – tudi koalicija med socialdemokrati in avstrijsko svobodnjaško stranko. Kaj o tem pravijo znotraj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-tih z voditeljico Petro Kos Gnamuš.


03.07.2017

Upravniki večstanovanjskih stavb

Redki so stanovanjski bloki, v katerih se lastniki ne pritožujejo nad previsokimi stroški, nepravičnimi delitvami, navezavami med upravniki in izvajalci ter celo nad tem, da upravnik izgine z milijoni iz rezervnega sklada stavb. Upravniški posel je slasten in dobičkonosen, a kakšen je nadzor nad njim? Kaj sploh preostane stanovalcem, kakšne spremembe zakonodaje zahtevajo in kako dolga je še pot do tja, Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.


30.06.2017

Naše meje ali dan po arbitraži

Slovenija ima po 26-ih letih določene meje; kako zadovoljni so z njimi na različnih koncih Slovenije? Kako tolmačiti kakšen je stik z odprtim morjem in kakšna bo izvršitev razsodbe? Bi lahko sosedi končali zgodovino sporov? Gostimo predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika parlamenta Milana Brgleza. Oglašamo se s terena in komentiramo. Voditeljica Tanja Starič.


29.06.2017

Komentar razsodbe arbitražnega sodišča o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško

Razsodbo arbitražnega sodišča smo v živo spremljali na Prvem programu. Takoj po končanem izreku pa smo začeli posebno oddajo, v kateri smo o razsodbi in njenij posledicah govorili z mednarodno pravnico dr. Vasilko Sancin in nekdanjo dopisnico RTV Slovenija iz Zagreba Ilinko Todorovski.


28.06.2017

Bolnišnice v izgubah

Slovenske bolnišnice so lani skupaj ustvarile za več deset milijonov evrov izgube. Slabi poslovni rezultati še posebej bremenijo manjše javne zavode, v katerih ponekod z velikimi težavami zagotavljajo denar za plače zaposlenih. Kako iz začaranega kroga dolgov? Kdo je kriv za rdeče številke – lastnica, torej država, financer ali vodstva bolnišnic? Bo pripojitev manjših bolnišnic k večjim postala redna praksa? O vsem tem v Studiu ob 17-ih.


27.06.2017

Sodni izvedenci

Zbornica kliničnih psihologov že dobro desetletje opozarja na izjemno majhno število specialistov s tega področja, kar se odraža tudi v dolgih čakalnih dobah za prvi obisk. Ne gre spregledati, da je celo seznam sodnih izvedencev z omenjenega področja prekratek. Kako ga urediti? S širjenjem področja sodnih izvedencev, meni politika. To ni prava rešitev, odgovarjajo klinični psihologi, ki si želijo strokovnih ukrepov države, s katerimi bi pripomogli k izboljšanju stanja. V oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.


26.06.2017

Drugi tir

»Zdaj ali nikoli.« S temi besedami je predsednik vlade označil nujnost izgradnje drugega tira Divača-Koper. Pobudniki referenduma in največja opozicijska stranka trdijo: tir je predrag, trasa iz obdobja Ivana Zidarja pa neprimerna. Podpisi za razpis referenduma o drugem tiru so zbrani. S kakšno izbiro bodo soočeni volivci? Kakšno vlogo igrajo civilne pobude in strokovnjaki? Bo drugi tir sploh kdaj zgrajen? To so vprašanja za Studio ob 17-ih.


23.06.2017

Slovenska zgodovina

Govoriti o zgodovini Slovencev ni enako kot govoriti o zgodovini današnjega slovenskega prostora. Enačenje slovenske zgodovine z zgodovino našega naroda pomeni odpoved delu naše preteklosti, menijo ugledni zgodovinarji, avtorji novega dela Slovenska zgodovina. Svoja stališča bodo utemeljevali v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Tina Kozin.


22.06.2017

Ob koncu šolskega leta

Pouka je konec. Večina šolarjev odhaja na zaslužene počitnice, čez nekaj dni tudi njihovi učitelji. Kakšno šolsko leto je za njimi? O dobrih straneh in pomanjkljivostih šolskega sistema, o obremenitvah ter medsebojnih odnosih bodo razmišljali učenci, dijaki in učitelji v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.


21.06.2017

Tretja razvojna os

Kdaj bo zgrajena hitra cesta do Koroške, ki jo čakajo že več kot 20 let? Ta bo odločilna za nadaljnji razvoj gospodarstva in ohranitev mladih v regiji. Se bo vlada končno zavezala k časovnici izgradnje in s Korošci podpisala sporazum? Kako bo Dars zagotovil denar za graditev – odgovori v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Nabernik.


20.06.2017

Protestni shod javnih uslužbencev

Z današnjim protestnim shodom najnižje plačanih v javnem sektorju uslužbenci iz plačne skupine J ter pomočnice vzgojiteljic od vlade zahtevajo izpolnitev obljube – zvišanje plač s prvim julijem letos. Bodo to lahko dosegli z omenjenim protestom, čeprav so si v pogajanjih sindikati in vlada precej narazen? V javnem sektorju je deset tisoč tistih s plačo, nižjo od minimalne. Kakšne so nepravilnosti in kakšne njihove plače, bodo v današnjem Studiu ob 17-ih spregovorili javni uslužbenci. In odgovor vlade? Voditeljica bo Nika Benedik.


19.06.2017

Po volitvah v Franciji

Predsedniške in nato še včeraj končane parlamentarne volitve v Franciji so precej spremenile politične razmere v državi. Emmanuel Macron, ki je pred enim mesecem postal najmlajši francoski predsednik, je prepričal volilce tudi na parlamentarnih volitvah. V prihodnji mesecih in letih ga čaka delo, da bi upravičil to zaupanje. O novem notranjepolitičnem zemljevidu Francije bomo govorili v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.


16.06.2017

Samodestruktivno vedenje mladih

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.


15.06.2017

Pravice istospolno usmerjenih

Te dni pri nas poteka festival Parada ponosa, ki je najbolj množična družbenopolitična in kulturna LGBT prireditev v Sloveniji. Predstavlja trenutek vidnosti in slišnosti marginaliziranih in zatiranih, prav tako je vsakoletno glasno opozorilo, da še vedno živimo v družbi diskriminacije. O tem, kako enakopravni smo v Sloveniji in kako še izboljšati stanje na tem področju, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.


14.06.2017

Zakon o osnovnem šolstvu

Prvošolci se obvezno učijo tuji jezik; dva tuja jezika pa sta na urniku osnovnošolcev od sedmega razreda naprej. Nova organiziranost podaljšanega bivanja; državni proračun krije vse stroške osnovnošolcev za le eno udeležbo v šoli v naravi; spremembe so na področju nacionalnega preverjanja znanja – te novosti so pripravili na ministrstvu za izobraževanje in so za zdaj še v javni razpravi. Kaj o njih menijo šolniki, pa tudi starši, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.


13.06.2017

Begunski otroci brez spremstva

Kako je v Sloveniji in v Evropski uniji nasploh poskrbljeno za begunske otroke brez spremstva, se je večina začela spraševati prejšnji teden, ob izginotju sestric, čakajočih na azil. Zakaj ti postopki trajajo neskončno dolgo? Lani je v Italijo prispelo 27 tisoč teh otrok in za več kot tretjino so se izgubile sledi, veliko jih je padlo v roke preprodajalcev mamil in postalo žrtev trgovine z ljudmi.


12.06.2017

Vroči Balkan

Na Balkanu smo spet priča novim izzivom, ki bi lahko imeli posledice pri zagotavljanju varnosti. Je članstvo Črne gore v zvezi Nato znamenje, da se evroatlantski širitveni proces vendarle nadaljuje? Je to spodbuda novim oblastem v Makedoniji in na Kosovu? Kako bodo spremembe v teh državah vplivale na položaj Srbije? Jim bodo v Beogradu skušali slediti ali pa se bodo trdneje naslonili na Rusijo? Bi morali tudi v Sloveniji pozorno spremljati, kaj se dogaja v naši soseščini? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.


09.06.2017

Volitve v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske

Volitve v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske so v znamenju brexita, pa tudi grožnje novih terorističnih napadov. Nova britanska vlada se bo ukvarjala predvsem s pogajanji z Evropsko unijo, na dnevnem redu pa bodo tudi škotske želje po neodvisnosti in severnoirske po ohranitvi odprte meje z Republiko Irsko. Voditelj Studia ob 17ih bo Tomaž Gerden.


Stran 90 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov