Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


13.02.2018

Napete razmere v velenjskem Gorenju

Razmere v velenjskem Gorenju so napete. Po neuspešnem poskusu januarskega puča nekaterih delničarjev, ki so predlagali zamenjavo dveh članov nadzornega sveta, je zdaj uprava odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo. Sindikat je na nogah, grozi celo s stavko. To bi lahko bilo kritično, saj Gorenje pospešeno išče strateškega partnerja, poslovni rezultati velenjske družbe pa že več let niso ravno blesteči. Je v ozadju odpovedi pogodbe tudi boj za oblast?


12.02.2018

Zaposlovanje tujcev

Tudi v Sloveniji primanjkuje ustreznih kadrov, predvsem manj kvalificirane delovne sile; z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije smo že podpisali sporazume o zaposlovanju njihovih delavcev pri nas. Vlada si prizadeva poenostaviti in skrajšati postopek njihovega zaposlovanja. Pa bo poskrbljeno tudi za njihovo pravno varnost pri nas – spomnimo se na številne kršitve in izkoriščanja. Kakšen bo njihov status na trgu delovne sile?


09.02.2018

Politične razsežnosti olimpijskih iger

Ob začetku tokratnih zimskih olimpijskih iger bomo pozornost namenjamo predvsem njihovemu političnemu tonu, saj prinašajo začasno otoplitev razmer na Korejskem polotoku. Gre za vmešavanje politike v športni duh olimpizma ali je prav ta duh zaživel s sodelovanjem Severne Koreje v Pjongčangu? Bi morda to sodelovanje celo zmanjšalo nevarnost jedrske vojne in koliko časa bi lahko trajal ta učinek? Gosti v oddaji: Uroš Lipušček, dopisnik iz Pekinga, Ivan Novak, član skupine Laibach, Miroslav Gregorič, jedrski strokovnjak.


08.02.2018

Prešernovi nagrajenci

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


07.02.2018

Poročila

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


06.02.2018

Nov stanovanjski zakon naj bi zajezil samovoljo upravnikov

Skoraj pol milijona lastnikov stanovanj je po zakonu dolžna najeti upravnika. Toda nadzor nad delom upravnikov ni zadosten; možnosti, kako ogoljufati etažne lastnike, pa so tako rekoč neskončne. Ste prepričani, da denar, ki ga nakazujete upravniku za skupne stroške bloka in za rezervni sklad, konča na pravem računu? Ministrstvo za okolje ima v predalu nov zakon, združenje etažnih lastnikov je predstavilo svoje zahteve, kako doseči preglednost poslovanja in omejiti samovoljo upravnikov.


05.02.2018

Odločitev za pravo izobraževalno pot

Ta konec tedna bo več tisoč mladih obiskalo srednje in višje šole ter fakultete v okviru tradicionalnih informativnih dnevov. Številni med njimi že imajo izoblikovano svojo nadaljnjo izobraževalno pot, veliko jih tudi še ne ve, kaj bodo počeli v življenju. Izbrati poklic s področij tehnike in naravoslovja ali družboslovja in humanistike? Kateri so obetavni poklici prihodnosti? Kateri izumirajo? Kateri so deficitrani poklici? Mladi so pred težko odločitvijo, nekaj odgovorov v oddaji.


02.02.2018

Elektronsko cestninjenje

DarsGo je nov sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo s 1. aprilom obvezen za vsa težka tovorna vozila. Do takrat se morajo uporabniki registrirati in pridobiti posebno napravo, ki bo obračunavala cestnino, registracija pa se je začela že novembra lani. Novo elektronsko cestninjenje bo torej zamenjalo zdajšnji sistem z zapornicami, te bodo odstranili predvidoma v dveh ali treh letih: bo to povečalo pretočnost, bo z novim sistemom na cestah manj gneče, bo novo zaračunavanje bolj pošteno in cenejše in kaj vse natanko se bo spremenilo po 1. aprilu?


01.02.2018

Nestrpnost

Nestrpnost in dvoličnost sta lastnosti, ki se prepletata in po katerih smo – poleg širokosrčnosti – žal znani tudi Slovenci. To se je znova pokazalo v primeru vrhunskega športnika Jakova Faka, ki lahko pod slovensko zastavo dosega vrhunske rezultate, medtem pa skriti v ozadju nasprotujejo možnosti, da bi nosil slovensko zastavo na olimpijskih igrah.


31.01.2018

Priznanje Palestine

Zakaj je čas za to potezo nastopil skoraj 26 let po tem, ko je Palestina priznala Slovenijo, zakaj Slovenija ne čuti več potrebe, da bi priznanje izvedla skupaj s še kakšno drugo članico Evropske unije, v kolikšni meri izbiro trenutka narekujejo bližajoče se parlamentarne volitve? Kaj bi slovensko priznanje sploh prineslo Palestini, kaj pomeni za Izrael in kako bi vplivalo na položaj Slovenije v mednarodni skupnosti?


30.01.2018

Rusija

Rusija v zadnjih letih spet poskuša postati velesila. Proti tej državi veljajo gospodarski ukrepi zaradi vpletenosti v ukrajinsko krizo. Pred marčevskimi predsedniškimi volitvami potekajo tudi protesti proti predsedniku Putinu. Opozicija je sicer šibka. Pred zimskimi olimpijskimi igrami pa odmeva izključitev ruske reprezentance z iger zaradi dopinških škandalov.


29.01.2018

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


26.01.2018

Financiranje javnih kulturnih programov

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.01.2018

Energetski koncept Slovenije

V javni razpravi o energetskem konceptu Slovenije – dokumentu o pridobivanju elektrike in toplote ter pogonskih gorivih v prihodnjih desetletjih – je pristojno ministrstvo dobilo številne pripombe na svoj predlog. Naša država naj bi bila predvsem premalo odločna pri uvajanju obnovljivih virov. O tem, kako bomo izpeljali prehod na zeleno energijo, ki ga zahteva tudi pariški podnebni dogovor, kakšni bodo stroški tega prehoda in kako se tega lotevajo v drugih državah sprašujemo goste z ministrstva za infrastrukturo, iz Elektra Maribor, Agencije za prestrukturiranje energetike in Greenpeacea Slovenija.


24.01.2018

Stavka v javnem sektorju

Danes poteka prva od štirih napovedanih stavk sindikatov javnega sektorja. Stavka del zaposlenih v zdravstvu, sociali, šolah in vrtcih; delo so omejili v državnih upravah, lekarnah, na carini; stavkajo veterinarji, zaprte so nekatere knjižnice in kulturne ustanove, odpadlo bo nekaj gledaliških predstav. Na terenu preverjamo, kako poteka stavka in kako jo občutijo ljudje.


23.01.2018

Revščina najbolj pesti starejše ženske

Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Zadnji podatki statističnega urada Slovenije kažejo, da v revščini živi 23 tisoč upokojenih moških in kar 55 tisoč upokojenih žensk, torej je revnih upokojenk enkrat več. Zakaj starejše ženske v Sloveniji, v tolikšnem obsegu živijo v revščini?


22.01.2018

Ukinitev usmrtitve zdravih živali

Slovenija je ena redkih držav, ki zavetiščem za živali še dovoljuje usmrtitev, če po 30-ih dneh zanje ne najdejo novega doma. Predlog novele zakona o zaščiti živali možnost usmrtitve ukinja. Bodo zavetišča s tem postala stalni dom za zavržene problematične živali? Kdo bo nosil stroške oskrbe za te živali, ki niso majhni. Kako zmanjšati število zapuščenih in zavrženih hišnih živali? Soočamo stališča o teh vprašanjih.


19.01.2018

Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa

Donald Trump je v prvem letu svojega predsedovanja razburkal ameriško in svetovno javnost. Ne samo z geslom »Najprej Amerika« – tudi z različnimi aferami in neprimernimi izjavami, ki so se kar vrstile. Trump je prav tako v ostrem sporu z večino medijev. Združene države Amerike pod njegovim vodstvom so na robu vojne s Severno Korejo. Odnosi z Rusijo se niso izboljšali, presenetljivo pa so ti boljši s Kitajsko. Ob tem je ameriško gospodarstvo v zelo dobrem stanju, Trumpu pa je – drugače od zdravstvene – uspelo uveljaviti novo davčno zakonodajo. Kateri so še vzponi in padci leto dni po Trumpovi zaprisegi?


18.01.2018

Minimalna plača

Zadnjih nekaj let se je minimalna plača zvišala le malenkostno. Letošnji predlog o 4,7-odstotnem zvišanju je med socialne partnerje vnesel veliko nemira. Medtem ko so ga delodajalci označili za neprimernega, so sindikati pričakovali več. Zakaj je vsako leto januarja toliko pozornosti namenjene prejemnikom minimalne plače? Zakaj govorimo o doplačevanju do minimalne plače? Kakšno je razmerje med povprečno in minimalno plačo?


17.01.2018

Prihodnost kriptovalut

Kriptovalute vrtoglavo in evforično rastejo ter dosegajo neverjetne razsežnosti. Samo lani se je najbolj znana med njimi Bitcoin podražila za več kot 1300, druga največja Ripple pa za kar 35 tisoč odstotkov. Kaj je v ozadju kriptovalut, kakšna je njihova prihodnost in kdaj bo nad njimi vzpostavljen nadzor?


Stran 86 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov