Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

• Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

• 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

• V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

• Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

• Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

• Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”