Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


30.01.2018

Rusija

Rusija v zadnjih letih spet poskuša postati velesila. Proti tej državi veljajo gospodarski ukrepi zaradi vpletenosti v ukrajinsko krizo. Pred marčevskimi predsedniškimi volitvami potekajo tudi protesti proti predsedniku Putinu. Opozicija je sicer šibka. Pred zimskimi olimpijskimi igrami pa odmeva izključitev ruske reprezentance z iger zaradi dopinških škandalov.


29.01.2018

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


26.01.2018

Financiranje javnih kulturnih programov

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.01.2018

Energetski koncept Slovenije

V javni razpravi o energetskem konceptu Slovenije – dokumentu o pridobivanju elektrike in toplote ter pogonskih gorivih v prihodnjih desetletjih – je pristojno ministrstvo dobilo številne pripombe na svoj predlog. Naša država naj bi bila predvsem premalo odločna pri uvajanju obnovljivih virov. O tem, kako bomo izpeljali prehod na zeleno energijo, ki ga zahteva tudi pariški podnebni dogovor, kakšni bodo stroški tega prehoda in kako se tega lotevajo v drugih državah sprašujemo goste z ministrstva za infrastrukturo, iz Elektra Maribor, Agencije za prestrukturiranje energetike in Greenpeacea Slovenija.


24.01.2018

Stavka v javnem sektorju

Danes poteka prva od štirih napovedanih stavk sindikatov javnega sektorja. Stavka del zaposlenih v zdravstvu, sociali, šolah in vrtcih; delo so omejili v državnih upravah, lekarnah, na carini; stavkajo veterinarji, zaprte so nekatere knjižnice in kulturne ustanove, odpadlo bo nekaj gledaliških predstav. Na terenu preverjamo, kako poteka stavka in kako jo občutijo ljudje.


23.01.2018

Revščina najbolj pesti starejše ženske

Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Zadnji podatki statističnega urada Slovenije kažejo, da v revščini živi 23 tisoč upokojenih moških in kar 55 tisoč upokojenih žensk, torej je revnih upokojenk enkrat več. Zakaj starejše ženske v Sloveniji, v tolikšnem obsegu živijo v revščini?


22.01.2018

Ukinitev usmrtitve zdravih živali

Slovenija je ena redkih držav, ki zavetiščem za živali še dovoljuje usmrtitev, če po 30-ih dneh zanje ne najdejo novega doma. Predlog novele zakona o zaščiti živali možnost usmrtitve ukinja. Bodo zavetišča s tem postala stalni dom za zavržene problematične živali? Kdo bo nosil stroške oskrbe za te živali, ki niso majhni. Kako zmanjšati število zapuščenih in zavrženih hišnih živali? Soočamo stališča o teh vprašanjih.


19.01.2018

Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa

Donald Trump je v prvem letu svojega predsedovanja razburkal ameriško in svetovno javnost. Ne samo z geslom »Najprej Amerika« – tudi z različnimi aferami in neprimernimi izjavami, ki so se kar vrstile. Trump je prav tako v ostrem sporu z večino medijev. Združene države Amerike pod njegovim vodstvom so na robu vojne s Severno Korejo. Odnosi z Rusijo se niso izboljšali, presenetljivo pa so ti boljši s Kitajsko. Ob tem je ameriško gospodarstvo v zelo dobrem stanju, Trumpu pa je – drugače od zdravstvene – uspelo uveljaviti novo davčno zakonodajo. Kateri so še vzponi in padci leto dni po Trumpovi zaprisegi?


18.01.2018

Minimalna plača

Zadnjih nekaj let se je minimalna plača zvišala le malenkostno. Letošnji predlog o 4,7-odstotnem zvišanju je med socialne partnerje vnesel veliko nemira. Medtem ko so ga delodajalci označili za neprimernega, so sindikati pričakovali več. Zakaj je vsako leto januarja toliko pozornosti namenjene prejemnikom minimalne plače? Zakaj govorimo o doplačevanju do minimalne plače? Kakšno je razmerje med povprečno in minimalno plačo?


17.01.2018

Prihodnost kriptovalut

Kriptovalute vrtoglavo in evforično rastejo ter dosegajo neverjetne razsežnosti. Samo lani se je najbolj znana med njimi Bitcoin podražila za več kot 1300, druga največja Ripple pa za kar 35 tisoč odstotkov. Kaj je v ozadju kriptovalut, kakšna je njihova prihodnost in kdaj bo nad njimi vzpostavljen nadzor?


16.01.2018

V pričakovanju štirih stavk v javnem sektorju

Smo na pragu štirih stavk zaposlenih v javnem sektorju, prva bo že čez dober teden, februarja bodo sledile še tri. Kaj je sindikate prignalo do upora? Kaj zahtevajo? Kako odgovarja vlada? Soočajo se očitki o pogoltnosti na eni strani in o nepravičnem deljenju sadov gospodarske rasti na drugi. Soočili smo razloge obeh strani.


15.01.2018

Slovenija pripravlja tožbo proti Hrvaški

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


12.01.2018

Spor na ameriški desnici

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


11.01.2018

Upravljanje državnih podjetij

Podjetja v državni lasti upravlja Slovenski državni holding, ki je zdaj že nekajkrat razdelil javno mnenje glede vprašanja, ali naj dobro poslujoče družbe pusti čim bolj pri miru ali naj pritisne nanje z zahtevo po še boljših rezultatih. Nemalo prahu so dvignile menjave nadzornikov v največjih družbah, med drugim v Krki in nazadnje Luki Koper, novi nadzorniki običajno poskrbijo za menjave uprav. Kaj torej SDH pričakuje od Luke, Krke, kaj od Telekoma, Petrola ali Save? Kako težko je menjati nadzorne svete in poslovodstvo? So argumenti za menjave pravi?


10.01.2018

Izginjanje letnih časov

Lanski januar je bil najhladnejši januar v zadnjih tridesetih letih, letošnji bo, kot kaže, nadpovprečno topel. Vreme je, tako se vsaj zdi, vse pogosteje nenavadno. V nekoč povsem nevtralne pogovore o vremenu tako že skorajda redno prikrade ugotovitev, da je vreme čudno, nenavadno ali da je z njim nekaj narobe. Koliko gre tu zgolj za naš občutek in posledico večje obveščenosti o dogajanju na drugih koncih sveta, koliko pa se v njem že zrcalijo podnebne spremembe, smo preverjali v Studiu ob 17ih. Gosti so bili meteorolog Brane Gregorčič in hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje, klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in meteorologinja prof. Nedjeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Tom Gill/Flickr


09.01.2018

Ustavna obtožba proti Miru Cerarju

Kot nekakšen uvod v volilno leto bodo poslanke in poslanci najprej odločali o ustavni obtožbi, ki jo je SDS vložila proti predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi njegovega ravnanja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Ustavna obtožba sicer nima dovolj politične podpore in se bo končala že v državnem zboru. Bo pa to priložnost za politične stranke, da v predvolilnem obdobju – ki se je očitno že začelo – predstavijo stališča do migrantov in beguncev, kar pa je za volivce še posebej občutljiva tema.


08.01.2018

Volilno leto

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


05.01.2018

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


04.01.2018

Politično dogajanje v letu 2017

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


03.01.2018

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 83 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov