Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


18.01.2017

Protesti in »poklicne« pokojnine

Pred ministrstvom za delo danes protestirajo delavci, ki delajo na zahtevnih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Z novim letom je namreč začel veljati nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki prinaša znižane prispevne stopnje. Bo zato premalo denarja za njihove pokojnine, so njihovi strahovi utemeljeni? Na podlagi katerih izračunov je bila določena prispevna stopnja? Več v Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Valjavec.


17.01.2017

V studiu gostimo predsednika vlade Mira Cerarja

Bi nov zakon o tujcih omejil človekove pravice in bi lahko vodil do nezakonitih (kolektivnih) izgonov migrantov in beguncev? Kakšno bo naše javno zdravstvo, koliko pravic bomo imeli in koliko bomo plačevali zanje? Kako je s stabilnostjo javnih financ, ko vlada popušča zahtevam zdravnikov, javnih uslužbencev, občin in upokojencev ter ne nazadnje kako socialna bo država Slovenija – to je le nekaj vprašanj, ki jih bo Drago Balažič v Studiu ob 17ih postavil premieru Miru Cerarju.


16.01.2017

Neurejen položaj psihoterapije

Psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji je prepuščena sama sebi, tudi šarlatanom, duševnih stisk ljudi pa iz leta v leto več. Smo ena od redkih članic Evropske unije, ki področja nima zakonsko urejenega. V številnih krajih takšna pomoč sploh ni dostopna, čakalne dobe so dolge. Samoplačniške storitve so včasih sporne kakovosti in drage. Predlog zakona je sicer pripravljen že vrsto let, zdaj končno prihaja v parlamentarno obravnavo. O ureditvi psihoterapevtske dejavnosti v Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.


13.01.2017

25 let priznanja Slovenije

25 let mineva od mednarodnega priznanja Slovenije, prvo je prišlo s hrvaške strani. 15. januarja 1992 nas je priznala Evropska skupnost, predhodnica današnje Evropske unije. Do konca pomladi tistega leta se je Slovenija jasno izrisala na svetovnem zemljevidu. O tem, kakšna je naša država četrt stoletja po priznanju in kakšna je Evropska unija, s tedanjimi akterji v Studiu ob 17ih.


12.01.2017

Vajeništvo

Zakaj država vnovič uvaja vajeniški sistem šolanja?- Mladi se bodo lahko od jeseni naprej za poklice oblikovalec kovin – orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir šolali tudi v vajeniški obliki. Kakšen status bo imel vajenec – bo dijak ali zaposlena oseba? Koliko časa bo preživel pri delodajalcu, koliko v šoli? Kakšne stroške bo imel z njim delodajalec? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali predstavniki šolskega ministrstva, delodajalcev, srednjih poklicnih šol in mladih.


11.01.2017

Gospodarska rast in optimizem

Slovenija se po gospodarski rasti že nekaj mesecev uvršča v vrh Evropske unije. Po letih krize se je prebudila industrija, pa tudi storitve in gradbeništvo. Prvič po sedmih letih je brez dela manj kot 100 tisoč ljudi. Kako se to odraža v konkretnem poslovanju podjetij, kako pri zaposlovanju in dobičkonosnosti? Kaj lahko stori država za nadaljevanje teh ugodnih smernic, sploh ob visokih stroških dela, ki zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva? O tem v današnjem Studiu ob 17ih Urška Jereb Brankovič z gosti.


10.01.2017

Samozaposleni v kulturi – od cehovskega ponosa do revščine

Status svobodnega umetnika ali samozaposlenega v kulturi je včasih veljal za prestiž, zdaj pa več kot tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine. Skoraj vsak minister je s posegom na to področje razburil zainteresirano javnost. Razmer dolgo niso urejali sistemsko, zato so popravki delovali kot prilivanje olja na ogenj. Tudi z novo uredbo je podobno. V kakšnih razmerah delujejo samozaposleni v kulturi in kako urejajo njihov položaj, v tokratnem Studiu ob 17h.


09.01.2017

Kaj čaka slovenski turizem v letu 2017?

Slovenskega turizma v letošnjem letu ne čakajo zgolj nove napovedi o rekordnem obisku in prenočitvah tujih turistov, temveč bo pestro tudi pri postavljanju temeljev njegovega razvoja in usmeritev. Kaj prinaša morebitna deregulacija poklica turističnega vodnika – slovo birokratskih ovir ali zmanjšanje kakovosti storitev? Je porazdelitev zvišane turistične takse med občino in Slovensko turistično organizacijo pravična? Bomo le dočakali posodobitev kategorizacije nastanitvenih obratov? Več z gosti v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo vodi Tina Lamovšek.


06.01.2017

Novo jamarsko odkritje in raziskovanje Kanina

Slovenija je bogatejša za še eno jamsko odkritje, brezno, ki presega magično mejo 1000 metrov. To je uspelo ljubljanskim jamarjem na Kaninskih podih, kjer so naša najgloblja brezna. Zadnje preseganje omenjene meje je prvo po več kot desetletju. Kaj pomeni odkritje v svetovnem merilu, kako poteka raziskovanje Kaninskega pogorja, ki ga imenujejo kar slovenska Himalaja, kako v takšnih globinah raziskujejo in »živijo« jamarji, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.


05.01.2017

Družinska podjetja

Evropa je celina družinskih podjetij, tudi takšnih z več sto milijardami prihodkov. Družinska podjetja, lahko so delniške družbe ali d.o.o-ji, prevladujejo tudi pri nas. Kar 83 odstotkov slovenskih podjetij je v družinski lasti, a le slaba tretjina jih uspešno posluje v drugi generaciji. Kako poteka prenos vodstva in znanj s staršev na otroke? Se je pri nas že zamenjala generacija direktorjev? Kako družinska podjetja vodijo proces inovacije? Kaj je ključno za njihov uspeh in prodor na tuje trge? V Studiu ob 17-ih bodo o tem spregovorile ženske, naslednice uspešnih podjetij Roto, Varis in Krepko.


04.01.2017

Notranjepolitični pregled

Kaj je zaznamovalo politično leto 2016 – s pogledom v to leto? V obdobju, ko vstopamo v najobčutljivejši del mandata, na obeh polih mešajo karte in skušajo pridobiti volivce. O dogajanju na slovenskem političnem parketu v ponovitvi oddaje Studio ob 17-ih, ki jo je pripravila Nataše Mulec.


03.01.2017

Zunanjepolitični pregled

Kateri dogodki so zaznamovali leto 2016 na zunanjepolitičnem prizorišču, boste izvedeli v današnji ponovitvi oddaje Studio ob 17h. Američani so za novega predsednika presenetljivo izvolili svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, prav tako presenetljivo so se Britanci odločili za odhod svoje države iz Evropske unije, v Siriji se je nadaljevala vojna in posledično beg njenih prebivalcev proti Evropi. In letos? Se bodo spremenila razmerja sil, ne nazadnje, v nekaj državah nas čakajo odločilne volitve.


02.01.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


30.12.2016

Kultura v letu 2016

V Studiu ob 17h tokrat prisluhnite pregledu najvidnejših dogodkov leta 2016 v svetu kulture: prenovljena in razširjena je Narodna galerija v Ljubljani; razveselili smo se izjemnih najdb Prešernovih rokopisov in Bergantovih slik; nova sta razstavišče in razstava Moja Ljubljanica; osmič je bil Trienale sodobne umetnosti U3; spomnili se bomo dobitnikov Prešernove nagrade in Borštnikovega prstana ter vidnih dosežkov naših ustvarjalcev na vseh umetniških področjih. Studio ob 17h o kulturi pripravlja Tadeja Krečič.


29.12.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.12.2016

Zunanjepolitični pregled leta 2016

Kateri dogodki so zaznamovali leto 2016 na zunanjepolitičnem prizorišču? Američani so za novega predsednika presenetljivo izvolili svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, prav tako presenetljivo so se Britanci odločili za odhod svoje države iz Evropske unije, v Siriji pa se nadaljuje vojna in posledično beg njenih prebivalcev proti Evropi. Pregled leta je pripravil Tomaž Gerden.


27.12.2016

Pregled gospodarstva v letu 2016

Gospodarstvo je letos nepričakovano raslo, nadaljeval se je odpor proti privatizaciji. Zaradi Luke Koper sta se tresli Primorska in politika na državni ravni. Ker gresta denar in politika dobro skupaj, je bilo tudi kar nekaj zanimivih kadrovskih zamenjav. O podrobnostih v letnem gospodarskem pregledu Simeone Rogelj.


23.12.2016

Dan ustavnosti

Ob 25-ti obletnici sprejetja ustave se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, ali se je ta temeljni dokument slovenske države in družbe v četrt stoletja preobrazil iz nabora suhoparnih členov v živ dokument. Postal naj bi nekakšna ponotranjena izjava nazora nad tem, kdo smo državljanke in državljani, kako hočemo ravnati drug z drugim in kaj želimo postati kot pripadniki slovenske skupnosti.


22.12.2016

Letni pregled – notranja politika v letu 2016

V letu 2016 nismo imeli volitev. Smo se pa na njih zaradi koalicijskih ravsov skoraj odpravili in to ne enkrat. Tudi na desnem političnem polu je bilo živahno. Rdeča nit dogajanja pa distanciranje od Janše. Leto je zaznamovalo tudi 7 interpelacij. Te so spominjale na predvolilna soočenja, na trenutke na komedijo. Vabljeni na politični sprehod po letu 2016.


21.12.2016

Gostimo predsednika države

Bliža se 26-ta obletnica plebiscita, kar je priložnost za nov razmislek o prihodnosti naše države v vse bolj zapletenih in zloveščih geostrateških razmerjih “novega” sveta. V Studiu ob 17-ih bomo zato gostili predsednika države Boruta Pahorja, s katerim se bomo pogovarjali o vseh aktualnih temah in izzivih – od terorizma in begunske tragedije do domače politike in predsedniških volitev, ki bodo prihodnje leto. Pogovor bo vodila Tanja Starič.


Stran 96 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov