Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.
Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.
Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?
Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«
Kako se lotiti eseja?
Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:
Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.
30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).
V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.
Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)
Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.
Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.
Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem
Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.
Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.
Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?
Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«
Kako se lotiti eseja?
Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:
Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.
30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).
V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.
Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)
Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.
Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.
Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem
Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”
Po včerajšnjih protestih v Bohinju se sprašujemo zakaj je odlok o plovnem režimu povzročil tolikšno razburjenje. Plačljivo veslanje po slovenskih naravnih in umetnih jezerih, ki so ga ponekod že uvedli, drugje pa še pripravljajo takšne ureditve, je namreč izzvalo negodovanje med ljubitelji teh športov. Občine z zaračunavanjem pristojbin in z določitvijo vstopno-izstopnih točk vzpostavljajo red in varujejo okolje. Ljubitelji veslanja pa so prepričani, da so ureditve nepravične, saj s tem omejujejo dostop do vode, javnega dobrega. Katere so torej prednosti in pomanjkljivosti teh uredb, boste slišali v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za Slovence v Italiji pravni položaj in narodnostne pravice ureja državni zaščitni zakon, ki ga je parlament v Rimu sprejel na valentinovo leta 2001. Ali zakon 15 let po sprejemu izpolnjuje svoje temeljne cilje? Kje so rojaki danes in kakšno prihodnost lahko pričakujejo ob dodeljeni zaščiti? Bo dovolj le izvajanje zakonskih določil ali je smiselno razmišljati o njihovi nadgradnji? Odgovore bomo z gosti iz Italije in Slovenije iskali v četrtkovi oddaji Studio ob 17-ih z zamejsko dopisnico Mirjam Muženič.
Slovenija ima kot tranzitna država poseben položaj v evropskem prostoru, čez njeno ozemlje potekata dva vseevropska železniška koridorja. A naša železniška infrastruktura ne zadošča več povpraševanju po prevozih. Da nas evropske prometne poti ne bi obšle in da bi pred tujo konkurenco zaščitili slovenska logistična podjetja, vključno z Luko Koper, so nujne posodobitve, na prvem mestu izgradnja drugega tira med Koprom in Divačo. A dolgoletne napovedi se za zdaj še niso začele uresničevati, saj se odločevalci ne morejo poenotiti glede načina financiranja. O tem, kakšno je stanje naše železniške infrastrukture in kako do sredstev za najbolj nujne projekte, v današnji oddaji Studio ob 17h.
Sovražni govor je izražanje sovraštva do različnih manjšin. Zakaj je tovrstne nestrpnosti tudi pri nas vse več? Kakšne posledice ima sovražni govor, kako se nanj odzivamo, zakaj ga tako težko in zelo redko kazensko preganjamo? Ali preprečevanje sovražnega govora res pomeni omejevanje svobode govora? S Tatjano Pirc in njenimi gosti v Studiu ob sedemnajstih na Prvem programu.
Združeni narodi so v obdobju izbiranja novega generalnega sekretarja tarča številnih kritik svojega delovanja. Veliko držav zahteva reforme, predvsem varnostnega sveta. Generalni sekretar Svetovne organizacije Ban ki Moon pa je pred dnevi predstavil predlog za prenovo sistema humanitarne pomoči. O tematiki v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Trava, kanabis, marihuna, gandža - skratka konoplja - je pri nas prepovedana mehka droga, ki pa so jo ljudje po vsem svetu tisočletja uporabljali za lajšanje simptomov različnih bolezni. Raziskave dokazujejo njene široke terapevtske učinke. Je ena od najbolj varnih rastlin za zdravljenje, pri nas pa je dovoljena le sintetična uporaba ene učinkovine - THC. Tokrat se je zganila tudi politika: v javni razpravi je predlagani zakon o legalizaciji konoplje. Toda kako jo ohraniti pod nadzorom zdravstva, preprečiti črni trg? Kdo bo koval izjemne dobičke ob legalizaciji? Kakšna je resnica o konoplji, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep
Državne proslave so bile vsakokrat težka preizkušnja za avtorje in režiserje, vendar je o tem veljala zaveza molka. Prvi jo je pretrgal režiser letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. O razburkanem dogajanju bomo spregovorili z vidika tradicije državnih proslav pri nas, ustvarjalcev, ki so jih oblikovali, in ideoloških določil časa, medtem ko so se vsi udeleženci spraševali: Kaj si bo narod mislil? S Petro Tanko v Studiu ob 17ih.
Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so pred pomembno odločitvijo, kateri študij izbrati: ali pri tem slediti svojim željam ali prisluhniti razmeram na trgu zaposlovanja? Na ta in številna druga vprašanja, ki se odpirajo mladim pred tradicionalnima informativnima dnevoma, bomo iskali odgovore z gosti z vpisne službe univerze, kariernega centra, zavoda za zaposlovanje in študentske organizacije. Voditeljica studia na prvem bo Nataša Lang.
Brexit oziroma izstop vplivne Velike Britanije iz Evropske unije bi povezavo v obdobju krize močno pretresel, a bi se kot bumerang obrnil tudi proti britanskemu gospodarstvu. Britanske napovedi o referendumu so spodbudile razpravo o reformi evropske povezave. Ali bo kompromis sledil ciljem in vrednotam Unije ali vse močnejšim nacionalnim interesom? Koliko so države članice pripravljene popustiti britanskim željam in kako se bodo opredelile do omejitve pravic priseljencev ter begunske problematike, ki že sama načenja obstoj Unije. Več v Studiu ob 17-ih s Sandro Brankovič.
Na današnji kulturni dan predstavljamo letošnje dobitnike najvišjih priznanj za umetnostne dosežke, ki jih podeljujejo že skoraj 7 desetletij. Slišali boste pogovora s pisateljem Tonetom Partljičem in skladateljem Ivom Petrićem, ki sta bila nagrajena za življenjsko delo, predstavili bomo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada. V današnji Ars humani na Tretjem in Studiu ob 17h na Prvem programu.
Narodna galerija je v prvih dneh po odprtju pokala po šivih. Razširjena zbirka zakladnice likovne umetnosti naših krajev je v prenovljen Narodni dom v Ljubljani privabila množico obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, ne brez razloga. Zbirka je odslej veliko bolj obsežna, marsikatera umetnina je na novo restavrirana, zlato spet sije s stropov kot pred 120-imi leti. Med stare in nove zaklade Narodne galerije se bomo podali v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Kljub uradnim podatkom, iz katerih bi lahko sklepali, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, ni tako. Brezposelnost je manjša, a večina zaposlitev je negotovih, prekarnih. Številni se zato odločijo poiskati nove priložnosti v tujini in pogosto so pričakovanja popolnoma drugačna od realnosti. Višje plače ne pomenijo vedno višjega standarda. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z več različnih zornih kotov predstavili selitve in vrnitve z dela v tujini – z Urško Valjavec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Cene bencina in dizelskega goriva v Sloveniji se še naprej znižujejo in so bile nazadnje tako nizke pred šestimi oziroma sedmimi leti. Prav v tem času se je vlada odločila za postopno sproščanje cen naftnih derivatov. Za začetek država ne bo več določala cen višjeoktanskih bencinov, že čez nekaj mesecev lahko sledi tudi sprostitev cen bolj prodajanih goriv. Trgovci se veselijo tega, kupci pa malo manj, a zaradi dogajanja na svetovnih trgih nič ne kaže, da bosta nafta in z njo bencin spet kmalu dosegla take cene kot pred nekaj leti. Tudi o tem, kako dolgo bodo države proizvajalke nafte vztrajale v tekmi pretirane proizvodnje in kako nizke cene vplivajo na domače gospodarstvo, v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Kateri so vzroki za sobotno tragično verižno trčenje v megli in kaj bi se bilo dobro naučiti iz te najhujše nesreče v Sloveniji doslej? Če so – kot običajno – ljudje na terenu ravnali tako, kot so najbolje vedeli in znali, se sprašujemo, ali je Dars storil vse, kar je treba. Je bilo na avtocesti dovolj policistov? In ne nazadnje: koliko sta bili krivi neumnost in nepazljivost udeležencev v prometu – v današnjem Studiu ob 17 ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
V vrsti kriz se še najmanj ukvarjamo z okoljsko, kar utegne biti usodno. V svetu hitro izumirajo rastlinske in živalske vrste. Človek porabi zase že 40 odstotkov rastlinskih dobrin na letni ravni. Tudi v Sloveniji, ki se rada pohvali z naravnim bogastvom, številke vzbujajo zaskrbljenost. Razmere so ugodne za manj kot tretjino vrst, ki jih varuje Natura 2000. Medtem ko se pritisk človeka na prostor povečuje, pristojno ministrstvo zamuja s pripravo ključnih dokumentov. Kako dolgo bo zdržala veja, na kateri sedimo, preverjamo v Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Tržiški Peko je v stečaju, proizvodnja se je ustavila, 156 zaposlenih pa je dobilo odpovedi. Stečaj Peka je najbolj prizadel delavce. Ti za propad podjetja krivijo državo, ki skupaj z bankami ni podprla dokapitalizacije, je pa v preteklosti vanj vložila več milijonov evrov. Peko je v svojem najbolj uspešnem obdobju zaposloval 5 tisoč 500 ljudi, zdaj pa ostaja skoraj brez premoženja. Kakšna prihodnost čaka težko zaposljive delavce, kaj bo ob zdesetkanem premoženju sploh še ostalo v stečajni masi, se stečaji v delovno intenzivnih panogah začenjajo prepozno? Stečaj Peka ima tudi širše posledice - med drugim opozarja na usihanje čevljarstva in izginjanje prepoznavnih blagovnih znamk. Več v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
Neveljaven email naslov