Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


29.10.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.10.2015

Nevtralnost interneta

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu. Po mnenju Evropske komisije naj bi ta uredba odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in zagotavljala odprt in nevtralen internet. Strokovnjaki pa pravijo ravno nasprotno. Cene gostovanj se ne bodo bistveno znižale, nevtralnost interneta pa je s to uredbo razvrednotena oziroma je ni več. Zakaj je nevtralnost interneta pomembna? Kako bodo njeno izgubo občutili uporabniki in podjetja, ki ponujajo internetne vsebine? Ali bomo zaradi uredbe morali spremeniti našo zakonodajo, ki nevtralnost interneta določa bistveno strožje? Ali je internet, kot smo ga poznali, res mrtev? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Gostje: glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič, predsednik sveta za elektronske komunikacije doktor Dušan Caf in aktivist Domen Savič.


27.10.2015

Po sinodi o družini

V Vatikanu se je končala odmevna sinoda o družini. Škofje in kardinali z vseh celin so iskali poti, kako naj Katoliška cerkev odgovarja na izzive časa ter se približa tudi ločenim, neporočenim in istospolnim parom. Je v sklepnem dokumentu prevladala dogma ali usmiljenje, ki ga vedno znova poudarja papež Frančišek? O sinodi v tokratnem Studiu ob 17-ih, katerega gost bo tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Voditelj Boštjan Debevec.


26.10.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


23.10.2015

Mladi in gibanje

Pred nami so jesenske počitnice, torej čas za nekaj oddiha od šole, čas za gibanje, izlete v naravo, športne dejavnosti. In prav gotovo tudi za tek, saj bo ta vikend Ljubljana postala tekaško središče. Lanskega ljubljanskega maratona se je udeležilo več kot 26 tisoč udeležencev, med njimi je bilo več kot 7 tisoč otrok in mladostnikov, številke pa bodo letos na 20. Ljubljanskem maratonu najbrž še višje. A medtem ko opažamo vedno večje število udeležencev maratona, strokovnjaki opozarjajo, da je telesno dovolj aktivnih le 20 odstotkov mladih, skrb vzbujajoči pa so pri mladih tudi trendi debelosti in preživljanja časa v sedečem položaju. Zakaj bi nas moralo to skrbeti? Kje lahko iščemo vzroke za te negativne trende, kje rešitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.


22.10.2015

Gradbeništvo na robu prepada?

Velikih napovedanih infrastrukturnih projektov, kot je graditev drugega železniškega tira Divača-Koper, ni, končujejo se tudi tisti, ki so jih sofinancirali z evropskimi sredstvi. Gradbeništvo se nikakor ne more izvleči iz težav, ki jih je prinesla svetovna gospodarska in finančna kriza. Vrednost opravljenih del se še naprej zmanjšuje, prav tako število izdanih gradbenih dovoljenj. O težavah gradbeništva in napovedih za prihodnost v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljem Milanom Trobičem.


21.10.2015

Ali begunska kriza uhaja izpod nadzora?

Vse bolj je jasno, da nam begunska kriza počasi uhaja izpod nadzora. Zbirni centri pokajo po šivih, na mejah pa migranti zaradi čakanja postajajo vse bolj nestrpni. Policiji bo pomagala vojska, za kar je že dano politično soglasje. Toda ali bo to dovolj ob dejstvu, da nam hrvaška stran nenapovedano pošilja vedno nove begunce, Avstrija in Nemčija pa vse bolj jasno nakazujeta, da bosta začeli zapirati meje? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Škrjancem.


20.10.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


19.10.2015

Dutb in Sava hoteli

»V primeru Sava smrdi po korupciji,« je po vrnitvi na Švedsko izjavil nekdanji prvi nadzornik slabe banke Lars Nyberg. Začuden je, kako je Savi uspelo, da jo je vlada uvrstila na seznam pomembnih naložb. Slaba banka jo je hotela kot neubogljivo dolžnico stisniti v kot in ji zapleniti hotele, naletela pa je celo na odpor politike. Bo ta na koncu rešila Savo? Je morda bolje, da se Savo zaradi njenih turističnih zmogljivosti izvzame iz slabe banke in jo vključi v Slovenski državni holding in Kad? Kaj bi bilo bolje za razvoj hotelov in turizma pri nas? Studio ob 17-ih tokrat pripravlja Maja Derčar.


16.10.2015

Pred vseslovenskim shodom kmetov

Jutri bo v osmih mestih vseslovenski shod kmetov. Kmetje so na dnu, saj so odkupne cene pridelkov in izdelkov razvrednotile njihovo delo – v enem letu so se znižale za najmanj četrtino. S protestom želijo pridelovalci hrane opozoriti javnost na neskladna razmerja v verigi preskrbe s hrano, na spoštovanje domače hrane, pa tudi na pomen kmetijstva pri ohranjanju poseljenosti podeželja. Kdo in kako jim lahko pomaga in koliko si lahko pomagajo sami, boste slišali v Studiu ob 17-h. Voditeljica bo Lidija Kosi.


15.10.2015

Borštnikovo srečanje

V Mariboru se danes začenja 50. jubilejno Borštnikovo srečanje, najuglednejši in najpomembnejši slovenski gledališki festival. V oddaji Studio ob 17-ih se bomo na kratko ozrli v njegovo zgodovino, se zaustavili pri tekmovalnem in spremljevalnem programu in izpostavili nekaj vprašanj, ki so se porodila ob selektorskem procesu. Voditeljica Saša Rakef.


14.10.2015

Plače v javnem sektorju in proračun

Plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu ostajajo neznanka, proračun za prihodnje je tudi zato še odprt. Vlada ponuja zgolj napredovanja, sindikati nasprotno zahtevajo, naj izpolni obljubljeno in sprosti varčevalne ukrepe. Kaj čaka 158 tisoč javnih uslužbencev; kakšne bodo njihove osnovne plače, kolikšen regres … Tudi o tem – s pogajalci in ekonomistom – v Studiu ob 17-ih.


13.10.2015

95 let koroškega plebiscita

Letos mineva 95 let od koroškega plebiscita, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Po njem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji in odprlo se je poglavje težavnega oblikovanja odnosa med slovensko manjšino in nemško večino, pa tudi povezav z matičnim narodom, ki je zaživel v novi državi. A kot ugotavljajo sogovorniki, ki jih je pred mikrofon povabil tokratni voditelj Studia ob 17-ih Lojze Kos, se po desetletjih odpora do slovenske manjšine časi vendarle spreminjajo.


12.10.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


09.10.2015

Kulturna dediščina – rokodelci

Tvorcev snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki z izdelovanjem certificiranih rokodelskih izdelkov ohranjajo tradicionalne obrti, veščine in znanja, ne gre enačiti z drugimi obrtniki. Zakaj jih vse več razmišlja o opustitvi dejavnosti, kakšne težave imajo tisti, ki vztrajajo, in katere rešitve predlagajo, se ob koncu rokodelskega festivala v Ljubljani in ob jubilejni, 20-ti bienalni razstavi domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu sprašujemo v tokratnem Studiu ob 17h.


08.10.2015

Upravljanje z državnimi gozdovi po novem

Nov sistem upravljanja z državnimi gozdovi je eden od večjih projektov te vlade. Ustanoviti namerava državno podjetje, ki bo upravljalo z več kot 200 tisoč hektarji državnih gozdov. To zdaj počne Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Nova družba bi poleg velikega premoženja prevzela tudi obveznosti Sklada, kot so nesorazmerno porazdeljena plačila občinam in vse večje obveznosti iz denacionalizacijskih zahtevkov. Kako so na iztek koncesijskih pogodb pripravljena gozdarska podjetja in ali bo državni les bolj dostopen za lesnopredelovalne obrate; pa tudi o zadržkih, ki so spremljali oblikovanje zakona, v Studiu ob 17h.


07.10.2015

Kultura in proračunska sredstva

Je zaskrbljenost kulturnikov nad kleščenjem proračunskega denarja za kulturo v prihodnjem letu utemeljena? Ali sredstva za produkcijo res ne bodo okrnjena? Kakšna bo sistemska ureditev, kakšen bo položaj kulturnih ustvarjalcev – o tem v današnjem Arsovem forumu in Studiu ob 17ih. Voditelj bo Vlado Motnikar.


06.10.2015

Prisluškovanje

Odmevno razkritje, da so nam Američani in Nemci prisluškovali in da je prisluškovanje drug drugemu postalo tako rekoč nekakšna stalnica, slovenske politike očitno ne vznemirja preveč. Stroka pa poudarja, da je zasebnost samo še iluzija. Kaj torej lahko storimo, da jo zavarujemo in da ne postanemo družba, v kateri je le redkim mar, kdo nas nadzoruje in kako to počne? Odgovori na to sledijo v oddaji Studio ob 17ih.


05.10.2015

DUTB in plače

Sporne in vrtoglavo visoke plače in nagrade v slabi banki so razburile javnost. Kako so sicer urejeni prejemki vodilnih v podjetjih z državnim lastništvom; kaj bi bilo treba spremeniti; je čas, da se jih prilagodi plačam v preostalem delu gospodarstva? Je tako imenovani Lahovnikov zakon odveč ali koristen pri zaviranju prevelikih apetitov po državnem denarju? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih.


02.10.2015

Sirija: ruski poseg

V sirski konflikt se je z bombardiranjem protirežimskih sil aktivno vpletla še Rusija. Režim v Damasku je to pozdravil, mednarodna koalicija pod vodstvom Združenih držav Amerike pa opozarja na pasti ruskega početja. Kaj to pomeni za razpletanje sirskega klopčiča in razmerja sil na Bližnjem vzhodu? Ali lahko rusko posredovanje sproži konflikt širših razsežnosti? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.


Stran 115 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov