Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


27.11.2015

Literarne ustvarjalke nekoč in jutri

Polemika ob Literarnem atlasu Ljubljane je znova opozorila na vlogo pesnic in pisateljic v literarnem prostoru, strokovni literaturi in posledično v učnih načrtih, literarnem kanonu … O temi bodo v Studiu ob sedemnajstih z naslovom Literarne ustvarjalke nekoč in jutri razmišljali pesnica in esejistka Meta Kušar, literarna zgodovinarka in urednica Zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž ter pesnik in urednik, letošnji Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, z njimi se bo pogovarjal v živo Marko Golja. Nikar ne zamudite!


26.11.2015

Zakaj zbližanje stališč glede občinske povprečnine ni možno?

522 evrov – to je povprečnina, ki jo bodo občine dobile v prihodnjih dveh letih. Njena višina je posledica propadlih pogajanj med občinami in vlado, saj so lokalne skupnosti zahtevale znesek 536 evrov. Zakaj zbližanje stališč ni bilo mogoče? Kaj propad pogajanj pomeni za občine, kako bodo nižjo povprečnino občutili njihovi prebivalci? In kaj če ustavno sodišče pritrdi občinam? O tem v današnjem studiu ob 17-ih z voditeljem Danielom Poslekom.


25.11.2015

Proces Brdo – Evropa po 13. novembru 2015

Ali bo današnje srečanje predsednikov držav v procesu Brdo – Brioni prineslo skupni odgovor za zmanjšanje migracijskega toka na Balkanski poti? Vse več držav se zapira za žičnate ograje, mobilizira vojsko in policijo. Kako bodo napadi 13. novembra spremenili Evropo in življenje v njej? Se bomo izognili policijski državi in tesnejšemu zapiranju meja? Katerim pridobljenim temeljnim svoboščinam se bomo odrekli na račun večje varnosti oziroma katerim se ne bi smeli? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Sandra Brankovič z gosti.


24.11.2015

Gospodarstvo v sporu z vlado

Gospodarstveniki in delodajalci so v teh dneh ogorčeni nad ravnanjem vlade tako zaradi davčne reforme, ki dodatno obremenjuje gospodarstvo, kot minimalne plače, pri kateri v okviru socialnega sporazuma, kot trdijo, sploh niso imeli nobene besede. Na kapljo čez rob kaže namera delodajalcev, da najverjetneje še danes izstopijo iz socialnega sporazuma. Kaj konkretno očitajo vladi in zakaj jim ta nikakor ne prisluhne, v današnjem Studiu ob 17-ih z Urško Jereb Brankovič.


23.11.2015

Triglavski narodni park na razpotju

Po petih letih razprav se je v teh dneh začela javna obravnava načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka. Ta bo za prihodnjih deset let določil varovanje narave in življenje na območju našega edinega nacionalnega parka. Dokument je nujen za delovanje parka, toda v Bohinju, občini, kjer na zaščitenem območju živi največ prebivalcev, mu odločno nasprotujejo. Zakaj tako buri duhove, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec.


20.11.2015

Slovenski oljkarji

Za primorskimi oljkarji je najprijetnejše opravilo: (novembrsko) vreme jim je bilo zelo naklonjeno pri obiranju oljk. Oljčnega olja pa ne bo toliko, kot so si želeli in kolikor bi ga lahko prodali. Kakšno je slovensko ekstra deviško oljčno olje, kako tržno usmerjeni so slovenski oljkarji in zakaj se je sajenje novih oljčnikov nekoliko ustavilo? O tem v Studiu o 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.


19.11.2015

Strah ali kako smo preživeli krizo

Ob robu sprejemanja proračuna za prihodnji dve leti, ki na krilih rasti namenja več tudi za plače in pokojnine, se v današnjem Studiu ob 17ih sprašujemo, ali je kriza vendarle končana in kako smo jo preživeli. Koliko socialne države smo ohranili in kakšen je naš standard zdaj? Z voditeljico Zdenko Bakalar.


18.11.2015

Nova stanovanjska politika

Pri nas šest let ni ustrezne stanovanjske politike in v tem obdobju se je razraslo oddajanje v najem na črno, zmanjšala se je varnost najemnih razmerij, kakovost stanovanj se zmanjšuje, novih gradenj pa močno primanjkuje, predvsem takšnih za mlade oziroma tiste, ki se želijo osamosvojiti. Vlada je odločena končno poseči na trg s stanovanjsko politiko, ki bo socialna, prostorska in gospodarska. Se mladim obetajo boljši bivanjski časi? Kateri ukrepi so pripravljeni za starejše in ranljivejše skupine? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


17.11.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


16.11.2015

Po terorističnih napadih v Parizu

Teroristični napadi v Franciji, pokol nedolžnih civilistov, ki so ga brutalno izvedli pripadniki Islamske države, je pretresel svet. Se sploh lahko ubranimo pred takimi napadi in ali lahko svet reši krize v Siriji in Iraku, ki sprožajo take zločine? Bo zaradi njih prišlo do bolj nestrpnih odzivov na begunce z Bližnjega vzhoda? O tej zapleteni problematiki v oddaji Studio ob 17h. Z voditeljem Tomažem Gerdenom.


13.11.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


12.11.2015

Koncesije za termalno vodo

Ob vladni izdaji uredbe o koncesiji za rabo termalne vode so v večini zdravilišč takoj napovedali potop ali vsaj hude težave v poslovanju. Uporaba geotermalne energije je za zdravilišča osnova, uporabljajo jo tudi gospodarske panoge ter za ogrevanje javnih in zasebnih stavb. V današnjem Studiu ob 17-h ne bomo odkrivali tople vode, razjasnili pa bomo, kdo jo lahko uporablja in kako, kaj država pridobi s koncesijami in kaj z njimi pridobijo oziroma izgubijo uporabniki. Voditeljica bo Lidija Kosi.


11.11.2015

Javna naročila

V Sloveniji bo kmalu začel veljati že tretji zakon o javnem naročanju. Poslanci ga bodo po vetu državnih svetnikov najverjetneje vnovič potrdili, čeprav ni všeč nikomur – ne velikim in malim podjetjem ne sindikatom in tudi ne kmetom. Ali so podizvajalci z novo ureditvijo res slabše zavarovani, katere spremembe meril za izbiro ponudnika so predvidene in ali bo boj s korupcijo na tem področju učinkovitejši, v tokratnem Studiu ob 17h z Erno Strniša.


10.11.2015

Gospodarski kazalci vzpodbudni

Brez rasti ne bo prave sanacije bank in javnih financ, trdi finančni minister Dušan Mramor. K spodbudnim gospodarskim kazalcem so doslej največ prispevali izvozniki, zlasti predelovalne dejavnosti. Industrijska podjetja pričakujejo boljše poslovno okolje, manj administrativnih ovir, tudi spodbudnejšo davčno politiko, to naj bi bila prav ta odskočna deska za več delovnih mest. Ali tudi država vidi podobne težave kot industrijska podjetja? Jim lahko stopi naproti? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Zdenko Bakalar.


09.11.2015

Po volitvah na Hrvaškem

V razmerah obvladovanja velikega števila beguncev in še vedno trajajoče gospodarske krize so bile včeraj na Hrvaškem parlamentarne volitve. Predvolilna retorika je bila v znamenju velike politične polarizacije in zaostrovanja odnosov s sosednjimi državami. Del tega je bila tudi odločitev hrvaške vlade, da se umika iz arbitražnega sporazuma o meji s Slovenijo. Kaj čaka novo hrvaško vlado in kakšna bo njena politika do Slovenije? O tem v ponedeljkovem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.


06.11.2015

Plečnikova dediščina na Unescovem seznamu?

Ministrstvo za kulturo že nekaj časa pripravlja nominacijo del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine, nekatere Plečnikove stvaritve pa medtem neslavno propadajo. Kdo je odgovoren za to? Ali tujci skrbijo za Plečnikovo dediščino bolje kot Slovenci? Kakšen je pomen seznama Unesca, zakaj je projekt pomemben za Slovenijo ter o siceršnji skrbi za arhitektovo dediščino- v Studiu ob 17ih z Markom Rozmanom.


05.11.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


03.11.2015

Je rdeče meso res škodljivo?

Svetovna zdravstvena organizacija v svojem zadnjem poročilu ugotavlja, da prehranjevanje s predelanim mesom povzroča raka. Klobase, šunke in hrenovke je uvrstila v skupino kancerogenih snovi, v kateri sta tudi tobak in azbest, in priporočila, da rdeče meso ne bi bilo na krožniku preveč pogosto. Ali ta priporočila pravilno razumemo in kaj v resnici pomenijo? V Studiu ob 17h bomo osvetlili zdravstvene vidike uživanja mesa in mesnih izdelkov ter hrane nasploh. Gosti Barbare Belehar Drnovšek bodo prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prof. dr. Maja Primic Žakelj, ki je na Onkološkem inštitutu vodja Epidemiologije in registra raka, prof. dr. Janez Salobir z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.


02.11.2015

Po volitvah v Turčiji

V Turčiji so potekale splošne volitve; njihov rezultat bo pomemben bolj kot kdaj koli v zadnjem obdobju. Odločal bo namreč o prihodnji politični stabilnosti te evropske strateške partnerice in njeni vlogi v regiji, predvsem pri razvoju dogodkov v Siriji in Iraku. Brez sodelovanja Turčije ni mogoče nadzirati in zajeziti begunskih tokov proti Evropi. Kako se križajo interesi Evropske unije in Ankare in ali je Bruselj pripravljen zamižati na eno oko pred teptanjem temeljnih pravic turških oblasti? V Studiu ob 17ih .


30.10.2015

Kaj bo z Lipico

Kobilarna Lipica je na razpotju. Kakšen koncept razvoja bo prevladal. Bo lastnik – država – dala prednost ohranitvi kulturnega spomenika in s tem lipicancev, ali bodo na prvo mesto postavljeni trženje oziroma turistična in gostinska dejavnost? Bo Kobilarna Lipica dobila svoje mesto na seznamu UNESCO-a in tako vstopila v elitno družbo edinstvenih svetovnih kulturnih in turističnih destinacij ali bo prevladal interes dobička? Na ta vprašanja bomo iskali odgovore v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Irena Cunja.


Stran 114 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov